Javne delavke

Javne delavke v vseh časih, zdaj, nenehno, spet,

so med tistimi vsemi, ki držijo svet,

da ne pride iz zatona,

v kleščah nekega nagona,

da ne zmore žalost se nikdar, zares, izpet…

 

Javne delavke so zlahka dosegljiva stvar,

ni zadržkov, ni ovire, za ponos ni mar,

ko bi smele ga imeti,

ne bi javno šle hiteti,

bi kot tepke zrele ne popadale nikdar…

 

Javne delavke poznajo tisoč en način,

da izkaže se vse tisto, kar je brez vrlin,

vsaka si rajon izbira,

da vogal svoj v njem podpira,

v njih ni utoniti moč, ker nekih ni globin…

 

Eni je denar, ki šteje, druga se zgolj da,

božec tisti, ki za takšne apetit ima,

resda gnilo z gnilim vleče,

do povsem gnilobne sreče,

nima več kam pasti, ker že itak je del dna…

 

Javne delavke so radost, tam, kjer ni srca,

ker srce se prav nikoli v nek nič ne poda,

ni mi niti zaželeti,

da bi takšne smel imeti,

so reči, katerih se nikoli sprat ne da…