(Pre)hiter dan

Malo speče. Trudno dete. Sva se že igrala.

Zrem z daljave, očke modre so prekrite v snu.

Je na kavču, in po meni, radostna skakala,

to ji dano je početi s tato le, in tu…

 

Polna volje, energije, stežka se utrudi,

pa ji puščam to veselje, naj svoj svet živi,

kmalu pride čas ko vselej v neki bo zamudi,

naj krohot ji vsaj otroštvo čim bolj okrasi…

 

Za haše sva poskrbela, zdaj še topel čaka,

makaroni, in solata, bom še naredil,

sladoled pa, itak prija mu priložnost vsaka, 

zaokrožil bo celoto, in jo osladil…

 

Potlej pa v gozd, v bližini, naju bo odneslo,

v njem je vselej zanimivo, listje zdaj šumi,

na sprehodu, in v igranju, kolikor bo zneslo,

pa večerja, higiena, in že dan zaspi…