Mnogokrat
me daje
iti v
južne kraje,
bolj
odprto, bolj sproščeno,
neponarejeno…
Jih še
ni razvoj zmaličil,
da bi
dušo jim uničil,
zlasti
pa ni, kakor tu,
nek
rajon ledu…
Tam
topleje veter piha,
tam čistejši
zrak se diha,
pa
čeprav je ves planet
škoda-zanj-besed…
A
odmislim, kar me kliče,
tu imam
vse otročiče,
že
sedaj sem na daljavi
in me
misel gnjavi…
In,
morda, ko bom pepel,
prav na
jug bom odletel,
tam,
nekje, očem se skrijem,
želje
naužijem…
Ni komentarjev:
Objavite komentar