To, da
razumem, nič ne pomaga,
prav nič
ni lažje z umom živet,
resda z
odkritji spoznanja nalaga,
hkrati
pa zlahka zavrača ga svet…
Tam,
kjer glasovi ljudstva so šteti,
čudež odloča,
če sme se prebit,
časi
brez njega hite se vrteti,
nič se
iz njih dano ni naučit…
Pa se
ponavlja, zgodba brez kraja,
iste težave
skozi ves čas,
v bitko
z vetrovi razum se podaja,
vendar
le-ti preglasijo mu glas…
Slej ko
prej up do obupanja spravi,
ga že
prepriča, do konca, hudič,
res,
kar velijo, da vse je v glavi,
in res,
da v večini ta vse je zgolj – nič…
Ni komentarjev:
Objavite komentar