Megleno

V megli dolina, v megli je grič,

pravzaprav z meglo je pravi hudič,

vztraja, nenehno, nikamor ne gre,

ko namesti se v neštete glavé…

 

Ni teh vetrov, ki bi znali jo gnati,

sonca, da skoznjo bi šlo posijati,

šole ni takšne, zaman so učenja,

megla za hipec nikoli ne jenja…

 

V megli dolina, v megli je grič,

skoznjo pogledu dospet je do nič,

pa si razlagaš, ta nič, kakor znaš,

vztrajaš, in prav svoj nenehno imaš…

 

Svet  pa veselo naprej se vrti,

mora po svoje, mu druge sploh ni,

zakon ga žene, ga nič ne povpraša,

želje meglenih nenehno odnaša…