Ko hodiš, da hodiš

Ko hodiš, da hodiš, počneš, da počneš,

ko žene te nekaj snovati,

uživaš korak vsak, s katerim uspeš,

in znaš, za trenutek, zastati,

in vsaka drobtina, ko rineš naprej,

je nova, nekakšno spoznanje,

četudi do konca ne znese, vselej,

porajati zna radovanje…

 

Ja, cilj je le smernica, hipen predah,

da v pljuča si znova naliješ,

potem pa naprej, spet, kar z nič v rokah,

da nekaj iz njega odkriješ,

brez vrha ni dna, in nad vrhom je še,

nikoli ti ni dokončati,

če hodiš, da hodiš, se nekam dospe,

in pot zmore nekaj veljati…