Med nama

Med nama, prav vselej, bo najino dete,

na vse svete, in ostale, v nek zaman spočete,

za vsa razočaranja, v mnoge obete,

za trenutke veselja, in sreči odvzete…

 

Med nama le dete je, kar je ostalo.

Absurd, kajti prav z njim se vse je končalo.

Zdaj pišče radostno, nemočno in malo,

a raste, pa slej ko prej svet bo spoznalo…

 

Med nama le dete, in čas za spomine,

da toplo rodijo, med vse bolečine,

da obžalovanje nikdar ne izgine,

čeprav vse redkeje iz dneva v dan šine…

 

Med nama le dete, tako je hotelo,

kar dalo je mnogo, a še več vzelo,

prav vse, kar je grelo, je zaledenelo,

in svetlo, do konca, se v temi izpelo…