Že
dolgo tega je, kar se je zastavil,
razvoj,
demokratski, in krenil v svet,
se,
včasih, zasopel, za kak čas ustavil,
da bi
ga kasneje v korak gnalo spet…
So prve
razprave bile zgolj kamnite,
in palične,
ki so v gorjačne prešle,
bile, z
argumenti, betice razbite,
a vsaj
dopovedati dalo se je…
Dospeli
so noži, in kopja, in loki,
pa še
helebarde, in meči, zatem,
vse
bolj so debate podlegale stroki,
vse več
reševalo jih je nek problem…
So šli
v katapulte, kasneje v topove,
pa puške,
in ni izostal samokres,
izmišljali
vselej načine so nove,
da z
njimi poveš kaj je pravzaprav res…
In še
frčoplani, v različnih sestavah,
atomske,
vodikove, kaj vem še kaj,
še »bio«
in »kemo« zna bit v razpravah,
ko
tvorno odpravlja se nek vprašaj…
Edino,
kar ni se hotelo razviti,
še vse
od kamene, si upam trdit,
so neki
možgani, docela zabiti,
in
njihova majhna, a lakomna bit…
Ne kaže
drugače, tako se odvija,
tam,
kjer se vsak šment demokratsko glasi,
ni uma,
pa svet je nenehna norija,
in v
njej merodajno stališče moči…
Ni komentarjev:
Objavite komentar