Jajčna

Različne so mode, brezmodna ravnanja,

različna so pota prek sinjih dobrav,

od časa do časa iz jajc um poganja,

v popravke napak, porojenih iz glav…

Je v moči usode, da zlahka vse vzame,

takrat, ko delitev še gre svojo pot,

pa šteje le to, da bo čim bolje zame,

in car je, ki daje, četudi falot…

Takrat mi življenje je v vsem sprejemljivo,

pa nimam potrebe, da v punt bi hitel,

a kaj, ko gre stvarnosti čas v minljivo,

in več mi ne da, pa čeprav bi imel?!

Takrat pa ne čakam napotkov usode,

barabe iz prve, takoj prepoznam,

po vrsti so sluzaste, same oprode,

ki dajejo tujcem, a jemljejo nam!

Takrat šele zbuja se moje spoznanje,

takrat še pravici nastavil bi rit,

življenje je beda, a jaz hočem sanje,

in z jajci je treba do boljšega it!

                                              

Ob strani, od daleč, morda celo z Marsa,

zro plahe oči v ta naš, ljudski svet:

Še nas ogrozila abotna bo farsa,

ko pridejo do daljnonosnih raket!