Neumna žival?

Žival ne sodi med razumna bitja, je ugotovitev, ki smo jo sprejeli, mi, ljudje, in sebi (ter zase) rezervirali "poseben položaj" v tem prelepem "stvarstvu". Pa poglejmo, na temelju primera, doživetega pred približno pol ure, kako zmore biti žival neumna (za razliko od nas, umnih)...

"Ali kam greš?" sem slišal vprašanje, ob tem, ko sem si lase spenjal v čop.

"Tara vprašaj, ti bo on povedal." je bil moj odgovor...

Cucko je ležal, povsem negibno, na robu kavča, z glavo položeno na prednji taci, in z rahlo migajočim (zadovoljstvo izkazujočim) repom.

"Kako veš, da ve?" se radovednost ni dala.

Poglej, sem začel pojasnjevati: kadarkoli vidi, da se v svoji običajni, "domači" opravi pripravljam, pa si majico navlačim prek glave, si lase "ulovim", takrat, vedno, lepo in v miru čaka, na trenutek, ko ga bom pripel na povodec, pa jo bova mahnila ven. Kadarkoli pa vidi, da grem v omaro po "boljšo" opravo, takrat pa skače krog mene, me prijemlje za roko in cvili, ker ve, da v tej opravi večinoma odidem - brez njega...

Žival zna, pa še kako zna, povezovati. Na žalost celo tako, da ima "zgodovinski spomin" in se iz doživetega tudi - nečesa nauči!

Zgolj toliko, glede "neumnih živali" in - razumnih ljudi?!