Že
Platon (in mnogi misleci pred in za njim) je ugotavljal, da je čudno
upravljanje skupnosti takrat, kadar ima volja oz. glas nekega povprečnega
modroca enako vrednost kot njegov(a). Pa bi Platonu, takrat, bilo lažje,
domnevam, ko bi se, namesto z razmišljanjem, ukvarjal s čemerkoli uporabnim,
denimo – ko bi izumil »pameten« telefon, ali »pameten« hladilnik, ma,
katerokoli »pametno« napravo, ki bi imela podobne možgane, kot jih imajo ti,
obči, modroci, človejaki… ma, ko bi vsaj računalniški program izmislil, pa bi
ga še danes tržili, novi stari Grki…
Glede
na to, da je platonov v vseh časih, in v kateremkoli, izjemno malo, da so prej
izjema, kot pravilo, je potrebno priznati, da bi bilo skrajno nedemokratično,
takrat, kadar bi umnost odločala o sobivanju! Že res, da bi bilo, to sobivanje,
krepko drugačno, kot je, kakovostno, pa red bi poznalo, vendar – »demokracija« je
le »demokracija«, in modroci brez nje ne zmorejo, nikakor…
Je pa,
po drugi strani, žalostno to, da – ima vsak jogi modroc, vzmetnica, v svetu
modrocev, teh, ki modrocujejo (op. p. modrocovati = še bolj zapleteno stanje od
modrovanja), večjo vrednost, kot jo ima – um/nost.
Ni komentarjev:
Objavite komentar