Da, prav zares, rad se pogovarjam. Takrat, pač, kadar se imam s kom pogovarjati, pa kadar so teme pogovora zanimive, ker, priznam, sem popoln nevednež na številnih področjih, pa niti tega ne vem, kateri nogometaš pri katerem klubu igra...
Tudi morebitna nevednost me ne moti, pri pogovoru, ker - Svet sploh obstajati ne more, tak, da bi, na njem, vsi vse vedeli! Daleč od tega, sploh se ne zavedamo tega, da niti pikice ne vemo, v primerjavi z vsem obstoječim, in nam neznanim, pa...
Nevednost sploh ni težava, takrat, kadar se je zavedaš, pa, če te zadeva zanima, izkažeš pripravljenost po učiti-se. Težava je "le" v primeru, ko si domišlja, da je vsevedna, ker, revica, niti osnovnega dejstva ne pozna, tega, da - se bebavo izkazuje, iz betice nekega bebca!
Tudi ne nasprotujem konfrontaciji mnenj, daleč od tega, ker - veš, prav zaradi konfrontacije mnenj (dopovedovanja, razlaganja) so določene vsebine lahko nastale v podobah pravil, zakonitosti, ker prav s konfrontacijo mnenj zmoreš dospevati do nekih novih, drugačnih pogledov, in ti ti pogledi, skupaj z že obstoječimi, samo širijo obseg spoznanega, neko celovitejšo, kompleksnejšo podobo izkazujejo, s tem, samodejno, tudi tvoje celovitejše, kompleksnejše vedenje o istem, ampak...
Pogovor ni obmetavanje s trditvami, pa ga ni, takrat, kadar nekdo (domnevno lastnega) mnenja ne zmore podkrepiti, z nekimi, ustreznimi, argumenti. Obenem pa...
Če se niti tega, preprostega dejstva ne zavedaš, da ima nekdo, ki je enkrat dlje na (istem) svetu, kot si ti, pa ima enkrat več izkušenj za seboj, kot jih imaš ti, pa ima, zahvaljujoč tem izkušnjam tudi enkrat več spoznanj, potem - ni logično, to, da ima nek celovitejši pogled oz. vedenje o stvareh, o katerih se pogovarjata, in so obema znane?! Kakopak, in POZOR - ne govorim o "pogovorih" med človejaki, oni se, itak, pogovarjajo ne da bi se pogovorili, dogovorili, z neko uporabno ugotovitvijo zaokrožili besedičenje...
Saj je res, to, da sama leta (izkušnje) ne predstavljajo umnosti, daleč od tega, ampak - če že ugotavljaš, nekoga, kogarkoli, kot umnega, potem pa ni vrag, da se ne bi prav zahvaljujoč letom spoznanja te umnosti samo krepila, nikakor enaka ostajala, kaj šele manjšala!
Včasih posežem po primerjavi, in takole rečem...
Poglej, nek biolog opazuje mravlje, mravljišče in tako mravlje vedo, da je prisoten, ta biolog, in tudi ta biolog NAJ bi se zavedal mravelj, njih izkazovanj, ampak...
Težko verjamem, pravzaprav sploh ne verjamem, da zmorejo mravlje RAZUMETI biologa, obratno pa je celo možno...
Ja, ja, res je, nisem (neposredno) študiral biologije, ampak tudi za mravljo se nimam.
Ni komentarjev:
Objavite komentar