Nagoni

Nagoni so…

Najbolje, da zastavim takole: v nagonih je skrita (zapisana, opredmetena) vsa »umnost«, »razsodnost« Narave. Da, vem, Narava NIMA možganov, pa, potemtakem, ne more biti niti umna, niti neumna, vendar – taista Narava je nastala, na njih temelji, v okviru njih sploh zmore obstajati, na nekih principih, zakonitostih, na nekih vselej enakih vzročno posledičnih sosledjih (temu sicer pravimo tudi naravne zakonitosti, lahko pa tudi uporabiš besedo, katero sam pogostokrat zapišem, tokokrog), in ti principi so popolnoma LOGIČNI!

Kako vem, da so? Preprosto: KO ne bi bili logični, potem ne bi bilo moč, (izključno) s pomočjo  logike ( = celovitega, kompleksnega mišljenja = razuma) do njih dospe(va)ti, jih prepoznati ( = razumeti), jih upoštevati, pa, ravnaje po njih, spreminjati okoliščin (živetja)! Da pojasnim preprostejše: če se želiš sporazumeti z nekom, ki govori nek svoj jezik, potem moraš tudi ti poznati, ta, njegov, jezik! Pa, po istem principu: če se želim (spo)razumeti z Naravo, pa če, pri tem uporabljam logiko, mora tudi ta Narava govoriti isti jezik = biti logična!

 

Nagoni so, v bistvu, nekakšna napotila, navodila, dana vsem živim bitjem, potemtakem rastlinam, živalim in Človeku. In smoter, cilj teh navodil je v tem, da skušajo omogočiti tisto osnovno, kar je – obstanek (nekih) vrst, obstanek Narave same.

Ta navodila so narejena zaradi bitij, ki se bodisi sploh ne morejo odločati (ne morejo izbirati med dvema, ali več, možnostmi), ker, preprosto, niti nimajo orodja-za-odločanje (za mišljenje), možganov (svet rastlin), bodisi so njihove zmožnosti odločanja omejene na nek minimum, na tisto najnujnejše, najosnovnejše (živalski svet). Za to, drugo kategorijo, je značilna pamet (praktično, konkretno, neposredno vzročno-posledično mišljenje).

Pomeni, da nagoni odločajo povsod tam (pri vseh tistih podobah živetja), kjer je Narava ugotovila – nezmožnost, nesposobnost pravilnega odločanja, znotraj nekega trenutka, znotraj nekega prostora (ja, trenutki in prostori = okoliščine se spreminjajo, pa se, z njimi vred, spreminjajo tudi izkazovanja vseh nagonskih bitij, pa – se, družbeno, zdaj nagnemo v desno, zdaj v levo, in pluje, barčica, lepo, zanesljivo, neki čeri, nekemu potopu naproti…). Kako vem, da gre za nezmožnost? Takole: povej, če o nečem veš, če nekaj znaš, razumeš, potem – potrebuješ nekoga, da ti daje napotke, navodila, obenem pa – misliš, da je Narava neumna, pa ti je dala nekaj, kar tako, brez potrebe?! Če misliš tako, potem – povej, en sam primer izpostavi, pri katerem eno samo zadevo ugotoviš, da je popolnoma brez potrebe (kakopak – ne išči v svetu »človeštva«, ne išči pri sebi… išči v Naravi)!

 

Človek, kot edino bitje (vsaj med vsemi doslej spo/znanimi), ki je razumsko zasnovano, presega (svojo) nagonsko zasnovanost, pa se, marsikdaj, (zaradi svojih mišljenjskih zmožnosti) tudi ZOPERSTAVLJA nagonskim opredelitvam, nagonom. Pomeni, da ne samo, da brzda, lastne nagone, pač pa jih, marsikdaj, sploh NE upošteva!

Čemu jih ne upošteva? Preprosto: zaradi tega, ker je Človek ne samo zmožen imeti vpogled v neko celoto, celovitost (denimo v družbo, v Svet), pač pa je zmožen tudi predvidevati posledice ravnanj, tako svojih, kot ravnanj nasploh, pa – če stremim k nekemu boljšemu »jutri«, če res želim, da bodo moji otroci, vnuki… boljše živeli, kot živim jaz, potem se moram, domnevam, vprašati tudi, celo predvsem, po – lastnih izkazovanjih. Potem mi, preprosto, znotraj nekega sobivanja (sobiva pa, tako ali drugače, vse kar obstaja) ne more biti mar predvsem, celo izključno ZAME, pač pa moram prednost dati sobivanju = skupnosti, ker – če se ta skupnost, kot celota, ne bo spremenila, na bolje, potem tudi mojim otrokom, vnukom… ne more biti bolje! In…

Če želim spremeniti skupnost, potem moram jaz, v prvi vrsti, ravnati temu boljšemu primerno, ustrezno, enako! 

Temeljno vodilo nagonov je – obstanek, tako posamičnosti, kakor vrste. Pomeni, da so VSI nagoni nekakšno sredstvo, orožje, tistega boja za obstanek! Če ne neposredno tvoj (obstanek), potem za obstanek tebe-v-bodočnosti = za obstanek tvoje vrste (ja, s svojim genskim zapisom se, na nek način, če posredno razumevaš, prenašaš v svoj podmladek, in se prenašaš vse dotlej, dokler – vrsta ne izumre)! Prav zaradi zapisanega, je Narava, poleg nagona beži-od-nevarnosti-ne-izpostavljaj-se, porodila tudi t. im. materinski, ali očetovski (skratka, starševski) nagon, in prav zaradi tega nagona zmore žival braniti svoje(ga) mladiča(e), vsaj toliko časa, dokler ne sprevidi, da so njena prizadevanja zaman, da je nemočna za ugodno razrešitev problema.

 

Razum, in SAMO razum je (zaradi poprej omenjenih vpogledov, v celoto, in v prihodnost) = načelnost = poštenost = moralnost/etičnost = uvidevnost = nesebičnost. KO bi ga ne bilo, ko bi ravnanja narekovali nagoni, takrat bi tudi Človek upošteval tisti ne-izpostavljaj-se-nevarnosti-išči-sebi-najlažje-najugodnejše-najvarnejše poti in načine (izkazovanja)! Če ne veš, o čem sem zapisal, pravkar, potem razmisli, ob navedenem primeru:

 

V okolju (pravzaprav v vseh) dobesedno mrgoli stanj, v okviru katerih »poštenost« molči, takrat, ko vidi, da se nekdo izkazuje z nečednostmi, in molči toliko bolj, kolikor bolj je njena »usoda« ( = varnost) odvisna od volje (moči, odločanja) tistega, ki se z nečednostjo izkazuje. In taista »poštenost«, v trenutku, postane (sebi vsaj) poštena (pardon: »poštena«), takrat, ko ugotovi, da je tistemu, ki je nečednosti počel, odvzeta moč (odločanja), pa se le-ta znajde bodisi v zaporu, ali pa je »zgolj« odstavljen s položaja (s katerega bi se lahko maščeval)! »Poštenost«, ki je odvisna od »moje« varnosti, NI nobena poštenost, kajti za biti-pošten je potrebna doslednost = načelnost, pa čeprav se, s to poštenostjo, izpostaviš, prevzameš tveganje, da boš »nasankal«, zato, ker se boš nečednostim zoperstavil.

Pomeni, da se ta »poštenost« niti tega NE ZAVEDA, da je od početja nekih z-nečednostmi-izkazujočih-se odvisna tudi njena bodočnost (ko bodo vse pokradli, bo podjetje propadlo, bodo tudi »pošteni« ostali brez zaposlitve!), pač pa se »zaveda« samo trenutnega stanja, nekih, trenutnih, konkretnih okoliščin, medtem ko se bo… ja, ko nastopijo nove okoliščine, pa se bo, kakor to sicer vedno počne, prilagodila, tem, novim okoliščinam…

Samo, veš, ko bi res VSI tako počeli, ko ne bi bilo nekih, preredkih, izjem, potem – verjel ali ne, potem tudi do potrebe po uvajanju nekega pravnega reda (zakonov, vsaj tozadevne pravičnosti) NE bi bilo!

 

Boj za obstanek, preživeti, ne glede na način(e), ne glede na sredstva… t. im. oportunizem… temeljna značilnost nagonskosti. Pri čemer…

 

Ko nagonskost biva v sebi primernem okolju, v svojem okolju (v okolju, za katerega je /bila/ ustvarjena), takrat so ji nagoni v pomoč, takrat, s svojim izkazovanjem nagonsko utemeljenih ravnanj NE ogroža okolja… ko pa se znajde v (sebi) tujem svetu, v svetu razuma, takrat pa ogroža dobesedno vse, tako okolje, kot, posledično, tudi sebe! Ne verjameš?

Ko spustijo bike, na neke mestne ulice, da butci tečejo z njimi, takrat se utegne zgoditi tako to, da neka žival poškoduje zadeve (stvari, gledalce), nahajajoče se v konkretnem okolju, kakor tudi to, da poškoduje samo sebe, ker – ni ustvarjena za to, da teče po (tlakovanih, asfaltiranih… ulicah), ni ustvarjena za to, da ima na levi in desni prepreko (oviro, ogrado, zidove), medtem ko drvi, ker jo, od zadaj, preganjajo, ni ustvarjena za to, da se (na njej drsečih tleh) pravočasno izogne oviri…

Ujemi ptico, daj jo v kletko, in – upaj, da se v brezglavem frfotanju (znotraj te kletke) ne bo poškodovala… (če pa je porojena, v kletki, bo taisto smatrala za svoje naravno okolje, pri čemer, to je pa tudi res, ne bo stremela po nekih posebnih pravicah, in tudi ne po pravici da – soodloča o svetu, katerega ne more niti graditi, niti vzdrževati, pač pa ga lahko samo pokljuva in – poserje)!