V naravi ni izkoriščanja…

… v naravi vlada harmonija, sem poslušal številne nazaj-k-naravi bebavce, značilne za konkretno modno gibanje vseh časov, in prepričane v to, da jim družba dela krivico, da jih izkorišča, ker… so zmožni veliko več, kot jim priznavajo, obenem pa imajo slabe plače (ga ne poznam, med njimi, ki ne bi hotel imeti višje, kakor jo ima)!

Poglejmo, najprej, glede tega izkoriščanja, potem bomo pa še v naravo skočili…

 

Poglej, ko bi naredil neko šolo, pa bi dospel do, denimo, diplome, potem bi se iz neizobraženega-bebca prelevil v bebca-z-diplomo… potem bi, na osnovi te formalnosti, lahko zasedel neko zahtevnejše delovno mesto, in, posledično, prejemal višjo plačo. In, kolikor mi je znano, ima možnost šolanja vsakdo, ker…

Veš, tudi socialne razmere ne morejo biti razlog, da ne bi šole opravil. Jih preveč poznam, ki so študirali ob delu, enega celo takšnega, da je, kot delavec v neki tovarni, postal profesor filozofije, zatem, celo dvakrat, župan, pa poslanec, sedaj pa se ukvarja z založništvom, izdaja knjige. Obenem…

 

Ko bi ti, in tebi podobni, premogli načelnost, pa bi zavrnili nizko plačana dela, takrat bi neposredno povzročili spremembo, na trgu delovne sile, pa bi ponudba (delovne sile) postala krepko nižja od povpraševanja (po njej), in bi delodajalci morali dvigniti plače, da bi delavce pridobili. Ker pa ti nisi tak, zagrabiš za ponujeno delo, in – potem bodi TIHO, sam si sprejel pogoje (sodelovanja z delodajalcem), opravljaj svoje delo korektno, obenem si novo zaposlitev išči! Ali pa…

 

Če si že tako pameten, kot misliš, da si, pa sposoben, kot misliš, da si, potem – čemu, za vraga, ne greš na svoje?! Pa da si sam delo iščeš, organiziraš, poskrbiš za vse, kar je potrebno, da bo opravljeno, in boš zaslužil, svojim kakovostim primerno plačo! Čemu? Morda zato, ker se bojiš, da utegneš hitro – krepniti od lakote?! Potemtakem – NE SERI!

 

Aha, pa še to, mimogrede: ko kupuješ neko grozdje, mandarine, karkoli, po ceni dveh evrov za kilogram, takrat – te ne moti to, da je nek kmet, pridelovalec, dobil mizerno plačilo, za svoj pridelek?! Ali si, morda, celo vesel, če isto robo dobiš nekje drugje še ceneje?!

MARŠ!

 

Ja, sedaj pa še k naravi. Najprej, kakopak, k tistemu »v naravi ni izkoriščanja«.

Na malodane vsakem koraku jih lahko vidiš, in ugotavljaš, čeprav je res, da te ugotavljanje ne bo daleč pripeljalo. Pa ti jaz narišem, z besedami…

Si že kdaj videl mravlje, kako nosijo, na neke liste, listne uši? In jih lepo zlagajo na spodnjo stran, tistih listov, da bi bile zavarovane pred neposrednim vplivom sončnih žarkov. Kaj meniš, čemu to počnejo? Preprosto: uši so mravljam – krave molznice! Ja, bi si upal trditi, to, da je Človek izumil živinorejo prav zahvaljujoč opazovanju mravelj, bile so mu, kakor so tudi tebi, nenehno pred očmi…

Obstaja še en primer, tega, kako mravlje dobesedno gojijo neke živali(ce)… Žal ne pomnim imena, teh živalic, vem pa, da jih imajo v mravljiščih, da se te živalice tam razmnožujejo, da so vedno pri roki kot – klavna živina! Za potrebe hranjenja ličink, mravelj, seveda…

 

Si že kdaj videl bršljan, kako je neko drevo obrasel? Temu drevesu izpija sok, drevo vse bolj slabi, bršljan se vse bolj krepi…

Ni izkoriščanja, v naravi, praviš?! Glede harmonije pa…

 

Sicer ne vem, kaj si ti predstavljaš, pod besedo harmonija, vendar – če je zate neka harmonija, sozvočje, skladnost… to, da volk drži srno za vrat, in jo, počasi, a zanesljivo, duši, medtem ko jo ostali še za živega trgajo…

Če je zate harmonija to, da neka ptica cefra deževnika, ali hrošča…

Ali, morda, to, da maček prinese miš k hiši, potem pa se igra z njo, jo mrcvari, zasaja vanjo kremplje, in zobe, dokler se bodisi ne naveliča igre, ali pa miš pogine…

 

Ne vem, res ne, če bi se lahko, tako, vsaj od daleč, strinjal s teboj, po tem in vseh ostalih vprašanjih, vem pa, da – če bi bili uglaševalci klavirjev vsemogočni, in bi tudi čudeže delali, bi te k enemu njih poslal, da še tebi uravna določene žice! Bi bil, vsaj s samim seboj, bolj – uravnovešen?