Med
številnimi vprašanji (s katerimi sem načenjal sila različne teme), katera sem,
v svojem dve desetletji trajajočem proučevanju miselnih NEzmožnosti občestva
(saj bi zapisal, namesto miselnih, umskih, a kaj, ko tam, kjer NI uma alias
razuma tudi o tovrstnih nezmožnostih ni moč govoriti!) zastavljal sogovornikom,
je bilo tudi vprašanje o največjem izumu vseh časov. In, takole, v podobi
medklica, niti enkrat nisem slišal, da bi znal, ta, največji izum, biti izum
ognja (ja, tudi za to, da je moč nek ogenj, katerega je strela zanetila,
prenesti v votlino, je potreben razum) ali izum kolesa (ki je tudi vidno
spremenil vse nadaljnje čase), daleč od tega! Sem pa slišal razne pomembnosti,
od električnega toka, do parnega stroja, vmes pa so se znašli tudi razni hladilniki
(mimogrede: tudi v preteklosti so znali, brez hladilnikov, hrani podaljševati
rok uporabe!), računalnik in splet (dve zadevi, ki občim izjemno veliko
pomenita, kajti zavoljo njiju lahko učinkoviteje spremljajo tujo, in izkazujejo
lastno neumnost!), in pa, kako da ne – kanalizacija (le kaj bi brez nje, ti, ki
znajo predvsem drek ustvarjati, pa vedo, da je potrebno čim dlje od njega,
čeprav – od tega družbenega dreka, katerega povzročajo, s svojo zabitostjo, pa
ne bodo ubežali, daleč od tega, še kako jih bo klepnil po beticah!)…
Ja, s
to kanalizacijo je zelo zanimiva zgodba, malodane sili k razmišljanju, kajti…
Poznali
so jo že v antičnih časih, denimo na področju (sedanjega) Irana, pa na Kreti
(del današnje Grčije), v Indiji so jo gradili že malodane tri tisoč let pred
našim štetjem, pa stari Rimljani…
In,
glej ga zlomka, kljub temu, da je nekoč že obstajal sistem za odvajanje
iztrebkov, kljub temu so v Evropi začeli graditi kanalizacijska omrežja – v
srednjem veku! Tam v šestnajstem stoletju! Kako to? Preprosto…
Ko obča
bebavost, tako, kot to počenja danes, prevzame svojo »demokratično« pobudo,
takrat se razvoj prevesi v RAZKROJ, takrat vse tisto, kar je bilo ustvarjeno v
izboljševanje živetvenih razmer, počasi tone, tone, dokler, v celoti, ne
potone, pa – ker je obča bebavost tako pametna, da vse »ve« in »zna«, je umnim
glavam potrebno vlagati velik napor, na gore dopovedovanja, prepričevanja, da
jim, vsaj tu in tam, pa po nekaj stoletjih, na primer (torej dokaj hitro, mar
ne) uspe – zastaviti (nek nov razvoj) iz dobesedno nič-a!
Kaj pa
bebci vedo o takšnih bedarijah, denimo, kakršna je – antična kanalizacija! Drek
so, preprosto, v mestih, skozi okna in vrata stresali na ceste, pa čakali, da
ga je dež spral, in so to počeli vse do tedaj, dokler ni – izbruhnila kuga! Ja,
takrat šele, ko bebcem dejansko zagusti, pa ko niti razni vrači, in njihovi
siceršnji »sposobneži« ničesar ne znajo narediti, takrat, po sistemu
ne-more-škodovati-če-še-tega-bebca-poslušamo-in-mu-damo-priložnost, takrat šele
zmore um, spet, dospeti do tega, da se sme izkazovati… Ampak…
Presenečen
boš, nad tem, kar bom tukaj zapisal, in s tem podal svoje videnje zares
največjega izuma, vseh časov! Gre namreč za zadevo, katera je občim toliko
pomembna, da se je lotijo (pa še to skladno s svojimi NEzmožnostmi) samo
takrat, kadar drugače ne gre. Za zadevo, s katero se sicer lahko celo »ponašajo«,
a jim drugače, kot po nekem videzu (po lepi zunanjosti, pa po imenih, s
katerimi se izkazuje), in malček tudi zato, ker ima, vsaj nekakšen, pri njih,
statusni značaj, neko veljavo predstavlja, o nečem (sicer njihovem/občem,
neobstoječem = umnost) govori…
Ta izum
je v bistvu sestavljen iz treh delov, pri čemer je tretji nekak seštevek prvih
dveh. In, ko bi jih naštel po vrstnem redu, potem bi zapisal takole:
pisana beseda + papir = knjiga
To, to
da je največji izum?! Pa ti si ja zmešan…
Seveda
sem, in sem celo zadovoljen radi tega, samo da sem drugačen od tebe, tvoje
nasprotje, pravzaprav, ker veš – ko ne bi bilo pisane besede, ne bi bilo moč
učinkovito zapisovati (in s tem prenašati skozi čas) vsa neka dognanja, do
katerih je nekdo, v nekem svojem okolju in času, dospel, obenem pa – ko ne bi
bilo papirja, bi to, zapisano, zelo težko širil poprek, prek sveta! Bi moral
neko kamnito ploščo naložiti na nek voz, pa – gremo, na pot, od mesta do mesta,
nekam bomo že dospeli… in – kaj pa je knjiga drugega kot pisana beseda +
papir?! Je, zares je, še malo več, ker ima vezavo (pomeni, da so posamični
listi združeni v celoto), pa ima platnice (ki vsaj malo ščitijo, tudi pred
delovanjem časa), v bistvu pa je zgolj in samo prej omenjen seštevek.
Potem
je tisk še pomembnejši izum, bi zmogel ugovarjati, nekdo.
Ne, ne
bi se mogel strinjati, s tem. Je vsekakor pomemben izum, ker je pospešil
zapisovanje in (raz)širil obseg zapisanega (na tiskarskem stroju v relativno
kratkem času lahko natisneš veliko število posamičnih primerkov), vendar –
nekoč, ko še niso imeli javnega šolstva, nekoč je bilo manj strokovnjakov, kot
je danes »strokovnjakov«, nekoč je bilo še manj pismenih, kot jih je danes
(danes je tudi večina, bojda, celo polpismena postala), nekoč je bilo manj
bralcev… pa se je dalo tudi ročno, ja, kar tako, z zapisovanjem, narediti
relativno zadostno število knjig, da so bile na voljo tistim, ki so jih
potrebovali, želeli. Kakopak ne za to, da bi z njimi (po možnosti enako
vezanimi, in nikdar pre/branimi) svojo veljavo, tozadevno, večali, pa neke
police, in svoja bivališča, z njimi krasili, pač pa tako, ja, za tiste butce,
katerim vse njihovo znanje ni že v zibel položeno (kot tem kretenom, občim), pa
se morajo do njega dokopati. Ja, tudi in celo z branjem!
Ko ne
bi bilo knjig(e), bi marsikatero že ugotovljeno stanje (nek izum, odkritje) še
vedno čakalo na svoj čas. Pravzaprav bi morali, malodane vselej, iz nične točke
zastavljati svoja raziskovanja, ugotavljanja, pa – živetven čas je relativno
kratek, ga hitro zmanjka, če nimaš nekih izhodišč…
Ni komentarjev:
Objavite komentar