Zdrava hrana in ljubezen do živali

Po naslovu sodeč je moč ugotoviti, da zapis namenjam dvema zadevama, zdravi hrani in ljubezni do živali, čeprav – kaj pa, če s pomočjo zapisovanja o teh, dveh, zadevah, govorim o neki drugi, pravzaprav tretji?! Denimo o – neumnosti, ki se izkazuje s sebičnostjo, lažnivostjo, nepoštenostjo?!

Pojdimo po vrsti…

 

RAD IMA ZDRAVO HRANO. Pač, rad bi bil zdrav, rad bi čim dlje živel. Pomeni, da je njegovo zadovoljstvo razlog njegovega odnosa. Do vsega, in tudi do hrane. Dobro, ampak…

Ker ima rad zdravo hrano, se bo izogibal sleherni zelenjavi, za katero ve, da je »obravnavana« s »kemijo«. Torej ne bo jedel tiste zelenjave, katero »špricajo«. In ne bo jedel tiste zelenjave, katero gnojijo s »kemijo« (z »umetnimi« gnojili). Zelenjava, navsezadnje, če želi biti zdrava, mora biti gnojena z (hlevskim) gnojem…

 

Najprej poglejmo, kaj je ta »kemija«, o kateri govorimo takrat, ko govorimo o gnojenju!

V zemlji obstajajo neki minerali, rudnine, potrebni(e) za to, da lahko rastlinje uspeva. So HRANA tem rastlinam, in tam, kjer NI neke intenzivne pridelave, tam se zmore količina teh mineralov, malodane sama od sebe, obnavljati. Na tla padajo listi, odmrle vejice, gnili plodovi… kakorkoli že, še nisem slišal, da bi nekdo moral gnojiti zemljo, v neki, na primer, džungli. Pa tam rast bujno uspeva…

Več kot želiš pridelati, in hitreje kot to želiš početi, bolj izčrpavaš prst. Pomeni, da – če jo bolj izčrpavaš, potem jo moraš tudi bolj gnojiti…

Kaj je ta »kemija«? Nič drugega, kot SAMO koncentrat (zgoščenost) tistih snovi, ki v zemlji že itak (same od sebe) obstajajo! Nekih novih, v naravi NEobstoječih, namreč ni moč narediti (domnevam, da bi si zaslužil največje nagrade tisti, ki bi uspel iz nič-a narediti nekaj)! Pomeni, da z uporabo te »kemije« zemlji samo vračam tisto, kar sem ji (s pomočjo svoje zelenjave) vzel. Zdaj pa takole…

Tisti, ki proizvaja ZA SEBE, tisti bo segal po čim manjših količinah vsega tistega, kar NAJ bi bilo potrebno za nemoteno rast. Še več – prednost bo dal sami rastlini, ne njeni obliki (temu, da je velika, pa košata…), in tudi ne hitrosti njene rasti (dolžini njenega rojevanja plodov). Čim manj se bo vmešaval v nek ciklus, ki že obstaja, drugod, v naravi.

Tisti, ki PRODAJA, pa mora ustvariti nek presežek svojega rastja (najprej lastne potrebe zadovolji, nato še kupčeve), obenem mora zagotoviti, da bo to rastje čim dlje dosegljivo (razteguje proizvajalni čas teh rastlin), pa – hitreje kot bo nekaj raslo, na neki, konkretni površini, in dlje, kot bo raslo – bolj bo izčrpavalo zemljo, več je potrebno dodajati (tej zemlji) hrane! In s tem, ko dodajam več hrane (več gnoja, gnojil), s tem tudi rastlinje vsebuje več tistega, kar se v tej zemlji nahaja. In s tem – tudi jaz, ki rad zdravo jem, zaužijem več teh snovi! Krepko več, kot bi jih zaužil, ko bi sledil nekemu naravnemu ciklusu, pa – če je VSAKO ODSTOPANJE OD NARAVNEGA škodljivo, potem je škodljivo tudi to, da jem takšno »zdravo« zelenjavo!

 

Dobro, v tem delu se lahko strinjam s tistim, ki trdi, da je »kemija« škodljiva, čeprav malo predrugačim trditev: NI škodljiva sama »kemija«, pač pa je škodljiva njena PREKOMERNA UPORABA! In za to prekomerno uporabo, spet, ni kriva kemija (po sistemu oblast-denar-pokvari), pač pa sta krivca neka povsem druga dva: proizvajalec, ki želi čim več prodati, in potrošnik, ki želi čim več pojesti (in s svojo lakoto, v bistvu, proizvajalcu ustvarja tržišče – ko proizvajalec NE bi imel kupcev, potem tudi proizvajal ne bi, vsaj ne v takšnih količinah in po nekem hitre/jše/m postopku)!

 

Pojdimo, za hec, k (hlevskemu) gnoju…

Kako dospe kmet do tega gnoja? Že v imenu te snovi, je odgovor na vprašanje: HLEVSKI gnoj pridobiva V hlevu. To pomeni, da mora imeti žival zaprto, v nekem prostoru, kajti – če bo na pašniku, potem – ta krava se premika, povsod spušča svoje iztrebke, le-ti se večinoma »porazgubijo« v travi, v prsti, spira jih dež, obenem pa – še nisem videl kmeta, ki bi, z lopato in samokolnico, hodil prek travnika, in pobiral iztrebke. Bi bilo takšno početje preveč zamudno, obenem pa, taistega kmeta, čakajo tudi neka druga opravila…

 

RAD ZDRAVO JEM IN RAD IMAM ŽIVALI! Ja, zdaj bomo pa kar združili obe trditvi, pod domnevo, da govorimo o nekom, ki je (poleg tega, da je prepričan o tem, da zdravo je) vegetarijanec. In se izkazuje s takšnim načinom prehranjevanja zato, ker »ima rad živali«…

Poglejmo, če res!

 

V živalskih vrtovih so ugotovili, da je živetvena doba živali krepko daljša, če jih namestijo v neke (večje) ograde, kot če so zaprte v (pre)majhnih kletkah. Ker…

Kljub temu, da so povsem enako skrbeli za te živali, jih redno hranili, pregledovali, po potrebi zdravili… jim NISO mogli zagotoviti zadovoljstva! Nasprotno, živali so bile NEzadovoljne, ker jim kletke, v katerih so bile zaprte, niti tistega osnovnega gibanja, neke izbire tega, kje in kdaj se bo žival nahajala na nekem prostoru, NISO omogočale!

Če si kdaj videl, na primer, v Ljubljani, tigra, kako se je (prej, nekoč) nervozno sprehajal nekaj metrov v eno stran kletke (ob ograji, seveda), nato v nasprotno smer, in je tako počel dokler se ni utrudil… pa če ga vidiš sedaj, ko je povsem sproščen, ko malodane živi tigru primerno živetje, potem – ob enaki hrani, ob enaki oskrbi, je razlika »samo« v prostoru, v katerem se tiger nahaja. In mu ta prostor omogoča občutiti tla (zemljo, travo, vodo), občutiti sončne žarke (lahko izbira, med tem, ali se bo sončil ali senčil), občuti svežino vetriča (prej, zaprt v kletki, postavljeni na beton, je bil obsojen na sparino – če ne veš, o čem govorim, potem pomisli na to, kako se, ob neki poletni vročini, počutiš sredi Miklošičeve ceste, in kako se počutiš nekje na travniku, ali v gozdu)…

 

Isto je s psom (pripet na verigo/spuščen), s ptico (zaprto v kletki/spuščena)… popolnoma ISTI PRINCIP VELJA ZA VSAKO PODOBO ŽIVETJA, potemtakem TUDI za KRAVO!!!

Ko vidi spuščene kokoši, je zadovoljen, ker:

-          Ve, da bodo kokoši v »naravi« našle vse, kar potrebujejo (za rast, obstoj, za zdravje)

-          Ve, da bodo tudi jajca odraz teh kokošjih stanj (če je žival zdrava, je zdrav tudi njen plod, če je zadovoljna, se to pozna tudi na kakovosti in količini teh plodov)

-          Ve, da so, kadar so spuščene, kokoši zadovoljne.

Ne nazadnje, zaradi tega kupuje, v trgovini, bio jajca! Pardon – »bio« jajca (op. p. povsod, kjer poteka intenzivna pridelava, česarkoli, povsod, kjer je pridelava usmerjena predvsem v zaslužek pridelovalca, povsod tam je kretenizem govoriti o bio hrani!).

 

Dobro. Vrnimo se k gnoju. Tudi zanj ve, da je zdrav način obnavljanja hrane-za-rastline. Obenem ve, da kmet ne hodi po pašniku, da bi tam pobiral (nabiral) iztrebke. Potemtakem ve, da – so krave ZAPRTE. In pri tej zaprtosti sploh ni pomembno to, ali so neprivezane (pa se lahko sprehajajo na nekem malo manj omejenem prostoru), ali pa so privezane (in, v bistvu, sploh nimajo neke posebne možnosti premikanja). Pomembno pa je sledeče: tako, kot se tiger in pes rada sprehajata, si »pretegneta« tace, se odločata o tem, kje se bosta znašla v nekem trenutku, kje (in kako, s čem) se bosta igrala, kje spala… kakor se ptica počuti zadovoljno, kadar lahko vsaj malo (v nekem stanovanju) razširi krila, pa vsaj malo (po)leti, in si, tudi ona, izbira kraj, kjer bo pristala, počivala, raziskovala… vidiš, po istem principu je tudi krava zadovoljna takrat, kadar lahko, na nekem pašniku, taisto tudi sama počne. Kar, z drugimi besedami, pomeni tudi to…

 

Zaradi konstantnega NEzadovoljstva, katero čuti zaprta žival, jo je treba (če ji želiš zagotoviti relativno zdravost, in neko pričakovano živetveno dobo) obravnavati s »kemijo«. Količina raznih antibiotikov, katere zaužije zaprta žival, je krepko večja, od količine, katero zaužije žival na paši. Pa ne samo to…

Na pašniku se krava sama odloča o tem, kaj bo v nekem trenutku (po)žrla. In te odločitve sprejema na osnovi potreb, s katerimi se izkazuje njen organizem. V hlevu – dobi tisto, kar dobi, nič več, nič manj! Ja, in tudi zaradi tega – zaprte krave prejemajo razne prehranske dodatke, potemtakem – »kemijo«!

 

Ne boš verjel, ti, ki rad zdravo ješ, obenem pa imaš tako »rad« živali, da te prav nič ne moti to, da so zaprte, v nekih zaporih, da ne vidijo dnevne svetlobe, da ne morejo tekati naokoli… ampak tako nezadovoljstvo neke živali, kakor zdravila, kakor prehranski dodatki – vse to vpliva ne samo na mleko, meso (če smo že pri kravi), pač pa tudi na – gnoj!

Če ne verjameš, potem, očitno, še nisi slišal, da zmore zdravnik že po barvi tvojega blata sklepati o morebitni bolezni.

Potemtakem – izogibaš se, pri gnojenju, »kemiji« (ki je SAMO KONCENTRAT nekih v naravi že obstoječih snovi), navijaš pa za uporabo (HLEVSKEGA) gnoja, v katerem je (poleg kemije) tudi – NEZADOVOLJSTVO ŽIVALI!

Potemtakem – imaš navado zapirati, v kletke, tiste, katere imaš rad? Jim odtegovati osnovne pogoje, s pomočjo katerih bi vsaj neko zadovoljstvo, zase in sebi, dosegali? Ali pa…

Ja, to bo to! Si tako NEUMEN, da se sploh NE zavedaš celote, pač pa vidiš zgolj in samo neke posamičnosti, tiste, pač, ki so TEBI VŠEČ! In si tako »ljubeč«, da ti je popolnoma vseeno za to, da je neka krava zaprta, in da v nekem svojem zaporu preživi dobesedno vse svoje živetje! In si tako sebičen, da, preprosto, zatisneš oči pred resnico… pardon, pred tistimi dejstvi, ki so tebi neljuba, pa zato, nikakor, ne morejo biti resnica. Obenem pa…

 

Ja, poznam vegetarijanca, pardon – »vegetarijanca«, ki, bojda, sledi nekim svojim načelom. Dokler ta načela znesejo, seveda, kajti – ko ga ta načela pripeljejo v neko sRanje (ni namreč zmožen misliti, pa potrebuje konkretne dejstva, konkretne dogodke, da mu »odprejo oči«), jih, zlahka, zavrže, kot smeti, v nek koš.

Kakopak, ta »vegetarijanec« se s to mojo trditvijo ne bi strinjal, on-že-ni-zavrgel-svojih-načel-on-je-še-vedno-zaprisežen-vegetarijanec… in to celo takšne vrste, vegetarijanec, ki – je ribe! Očitno sem v zaostanku z informacijami, pa priznam svoj greh: nisem vedel, da so, po novem, ribe uvrščene med ostalo zelenjavo!

Jutri, če tako nanese (in ribe ne bodo dovolj, da se omenjenega – prehransko povzročenega – sRanja znebi, jutri bo še vedno vegetarijanec, le da se bodo tudi krave – znašle med zelenjavo…

 

Razum = celovito, kompleksno mišljenje = zmožnost ugotavljanja TOKOKROGOV = zmožnost z različnih zornih kotov ugotavljati, spoznavati OBJEKTIVNA STANJA alias resnico!

NE(raz)um? To je pa tisto ostalo, nasprotno umu, in umnosti. K sreči jo je, te neumnosti, samo za slabih 98 %..