Kruha in iger

Kruha in iger je recept za uspešnejše vladanje »ljudstvu«, za njegovo uspešnejše obvladovanje. Ta recept je nastal v starorimski kuhinji, podobne pa so poznali tudi pred njim. In za njim, seveda, kajti eden takšnih receptov je tudi tisti korenček in palica, s tem, da…

Korenček in palica je recept, ki temelji na nagradi, na eni strani, in na njenem nasprotju, na kazni, na drugi, dočim recept kruha in iger temelji na vzbujanju zadovoljstva, na eni strani, in na zapolnitvi časa, na drugi, ker…

 

Gre za sila preproste metode, s katerimi je moč krotiti sila preprosta, mišljenjsko primitivna, potemtakem nagonska bitja. Napaka teh metod je zgolj v tem, da ne morejo v nedogled delovati, pa ne zaradi tega, ker bi bile napačne, za primitivna bitja, pač pa zaradi tega, ker ta bitja ne poznajo niti samo-brzdanja, niti realne, kritične presoje, pač pa…

 

Rimljani so razmišljali takole: dokler jih bomo nasitili, da ne bodo več objektivno lačni, dokler bomo skrbeli, da se bodo zabavali, do tedaj bomo imeli mir! In je temu celo resnično tako, kajti – nagonskim bitjem je svet »pošten, pravičen, dober« takrat, kadar skrbi za njihove riti, takrat, kadar so, ta nagonska bitja, zadovoljna! Njim je popolnoma vseeno, kdo jim vlada, ali neka povsem nemoralna spaka, ali moralno bitje, dokler-je-meni-dobro…

 

Poglej: ko bi vsak dan vrtel, na TV, neko tekmovanje, evropsko, svetovno, olimpijsko, ko bi bile vsak dan na sporedu določene bruharije, razne mehiške osladnosti, pa domače, kozolci, resničnostni kretenizmi, harmonikarji… bi vse buljilo v te zaslone, pa sploh ne bi imeli časa »misliti« o čemerkoli drugem, še posebno…

Še posebno, ker si, ob zabavi, poskrbel tudi za to, da imajo s čem plačati položnice, da imajo kaj za jesti in popiti, se v kaj obleči, pa da lahko za volan sedejo, skratka – nagonskim bitjem je celotno »poduhovljanje« njih obstoja – njih, lastno FIZIČNO ugodje = zadovoljstvo = »sreča«! Ampak…

 

Ker se vsake zabave naveličaš, tako, kot se otrok igračke, je potrebno v nedogled izmišljati nekaj novega, bebavosti ustreznega, in to večinoma tudi počno, po drugi strani pa…

Poznamo OBJEKTIVNO in SUBJEKTIVNO glad, revščino… Medtem ko objektivne, vsaj tu, pri nas, ni v nekem večjem obsegu, subjektivne nikoli ne boš mogel zadostiti, ker, prvo, tudi teoretično ne obstaja tako močno gospodarstvo, nikjer na svetu, da bi lahko v nedogled tešilo apetite teh, ki meja v zahtevah ne poznajo, kot drugo pa – kadarkoli bom pri nekom drugem videl tisti nekaj boljše in/ali več, bom to hotel tudi sam imeti! Ne nazadnje – vsi smo enaki, mar ne, vsi imamo enake želodce, vsem enako pripada… ne glede na to, kako do tega dospevamo, ne glede na to, če smo sploh zmožni na pošten način dospevati, ne glede na to, če se je, morda, ta, pri katerem vidimo boljše in/ali več nečemu drugemu, za to, odpovedal, čemur se mi nismo…

 

Korenček in palica je učinkovita metoda tudi v politiki, tudi naši, saj razni »monarhi« svojim podpornikom dajejo marsikaj (pa ne iz lastnih žepov, seveda!), do česar le-ti sicer ne bi dospeli, in česar, ko bi bilo okolje moralno, nikoli ne bi smeli imeti, obenem pa jih, v trenutku, vržejo od korita, kadar se zgodi »izdajstvo«, čeprav – je »izdajstvo« istih, ki so državne interese izdali, lahko avtomatično negativno?!

 

Osnovna težava teh in takih metod je v tem, da z njimi skušaš obvladovati nagonska bitja, le-ta pa…

Če so kadarkoli lojalna (a niso, nikoli!), niso lojalna tistemu, ki ponuja skledo (iz katere oni potem zajemajo), pač pa so lojalna skledi, pa – če neka druga skleda več ponudi, bodo lojalni njej, ali neki tretji, vseeno…

Tako je to, tam, kjer niti ne vedo, o čem govorijo, kadar besede moralno, moralnost, pošteno/st izgovarjajo, kaj šele, da bi se s takšnimi stanji zmogli izkazovati. Zatorej…

Ne, niti kruh in igre, niti korenček in palica, niti karkoli podobnega ne bo nikoli, trajno, razrešilo temeljno težavo dvonogega sobivanja, težavo, povzročeno s tem, da skušata človeško sobivati dve različni bitji, od katerih eno – ni človek!

 

P.S.

Govoriti o neki lastni revščini, ob tem, da… s stroški nabave vred, pa z gorivom, servisiranjem, gumami… za avto dam nekih 250 evrov mesečno… pa za telefon nekih trideset, za splet in računalnik petdeset… bentiš, ko samo te NEnujne (za pre/živetje) zadeve seštejem, dobim preko 300 evrov mesečno, vsoto, s katero zmorem zlahka sebe, pa še koga nahraniti! Resda ne s kaviarjem, pa s pljučno pečenko in ne vem čem še, a je res tudi to, da – so, verjetno, še nedolgo nazaj tvoji predniki živeli pod isto streho kot živina, pa nisi nobena kraljična, ali nek kraljevič, kateremu bi graščino odvzeli, da jo sedaj nazaj terjaš!