Vražji VZROKI, čemu zapletate?!

Danes sem objavil zapis »Prikaz nerazumskosti«, pa bi lahko celo prejel očitek, češ:

»Tudi ti kupuješ cenej(š)e, tudi ti podpiraš izkoriščanje, tudi ti govoriš proti izkoriščanju, tudi ti si dvoličen, nagonski!«

Prav, denimo, da doživim, tak očitek. In nanj, povsem pošteno, odgovorim, takole:

 

1.      DA, kupujem cenej(š)e. DEJSTVO!

2.      DA, podpiram izkoriščanje. DOMNEVNO!

3.      Da, govorim proti izkoriščanju. DEJSTVO!

4.      DA, izkazujem se (tebi) z dvoličnostjo. DOMNEVNO!

5.      NE, nisem in ne morem biti nagonski, ker, veš – ni, NE obstaja, nek nagonski, ki bi se zmogel izkazovati s takšnim zapisovanjem (in razmišljanjem, s katerim se izkazujem, znotraj zapisovanega), s kakršnim se izkazujem jaz! DEJSTVO!

 

In – pojdimo naprej…

Že ničkolikokrat sem zapisal, da dokler NE POZNAŠ VZROKOV nekega izkazovanja (ravnanja, obnašanja(), do takrat JE NEUMNOST OPREDELJEVATI SE o tem izkazovanju (izrekati neko mnenje, sodbo o njem). In nadaljujem, v podobi dvogovora:

 

Če vidim nekoga, ki je potreben pomoči, in mu pomagam, sem dober?

Da, si.

Dobro, čeprav, veš – nekomu lahko »pomagam« zgolj zaradi SVOJE PRERAČUNLJIVOSTI, ker pričakujem, da bom, zaradi te, svoje, »pomoči« dospel do nečesa VEČ, kot zgolj do občutka zadovoljstva, ker sem nekomu pomagal, ampak, prav, reciva, da SEM DOBER (ker pomagam). Kaj pa, če vidim nekoga, ki je pomoči potreben, in mu NE pomagam?! Sem takrat SLAB?

Da, si!

Tudi takrat, recimo, če tega, pomoči potrebnega, vidim skozi okno zapora, skozi rešetke, pa mi zapor, rešetke, ječar preprečujejo, da bi svojo voljo izkazal, in da bi pomagal, taistemu?!

Ne, takrat pa NISI SLAB.

Dobro, sva že bliže končni ugotovitvi, ampak – povej, si prebral zgodbo Figurice?

Sem.

Si prebral tudi tole, kar navajam: »Če ti rečem, trideset, še nekaj centov manj. Saj veš, da znam z denarjem. Spomin me pa tudi še služi.«

Sem.

Ti je kaj, iz tega stavka, »padlo v oči«?

Kaj, na primer?

Recimo tisti »…veš, da ZNAM Z DENARJEM…«?

Ja, sem prebral.

Obstaja možnost, da si to, da nekdo ZNA-Z-DENARJEM razlagaš tako, da IMA denar?

Ja, seveda.

Dobro, praviloma tudi je tako, da ta, ki »zna z denarjem«, denar ima, ker, veš – ko bi ta, ki kupuje poceni kupec, imel težave z denarjem, ko denarja NE bi imel, bi tako tudi povedal. In bi dejal »ne morem/smem kupovati po višji ceni«. Se strinjaš?

Ja.

Pomeni, da ta, ki je kupil poceni kipec, ima-denar in bi lahko tudi po višji ceni kupil kipec, in s tem POMAGAL proizvajalcu, da bi le-ta dospel do nekega pravičnejšega, manj izkoriščevalskega plačila?

Ja, bi lahko.

Potem se lahko strinjava tudi v tem, da je, temu kupcu kipca, pomembnejši NJEGOV DENAR, kot pa položaj/stiska nekega proizvajalca?

Ja.

Potem se lahko strinjava tudi v tem, da se, ta kupec, IZKAZUJE S HINAVŠČINO, KER GOVORI (se TOZADEVNO zavzema) ENO, DELA PA DRUGO! In, poglej…

Tudi jaz »znam z denarjem«, pravzaprav MORAM ZNATI, pa ne z denarjem, pač pa – zaradi pokojnine, s kakršno razpolagam, MORAM ZNATI S SVOJIMI ŽELJAMI, moram jih znati bodisi brzdati, bodisi ODPRAVITI, v celoti, in NIMAM DRUGE MOŽNOSTI, kot je ta, da – kupujem CENEJ(Š)E! Ker, veš, letos me čakajo še drva, pa mojo staro Astrid bom moral na servis peljati, podaljšati veljavnost prometnega dovoljenja, in zavarovanja, obenem pa… uh, koliko je še tistega, čemur se ne morem izogniti, a predstavlja določen strošek. Obenem pa – ko sem še imel neko zmožnost, tovrstno, sem (in to krepko prej, preden je začel krožiti slogan »kupuj slovensko«) kupoval IZKLJUČNO v Merkatorju, ker… je bil v tukajšnji lasti, ker je prodajal zvečine tukajšnje proizvode/pridelke… pa četudi SEM VEDEL, da bi v nekih drugih trgovinah ceneje »skozi prišel«!

 

Potemtakem, poskusim, še enkrat, odgovoriti na »prejet« očitek:

1.      DA, kupujem cenej(š)e, ker – NIMAM DRUGE IZBIRE/MOŽNOSTI!

2.      DA, NA POSREDEN NAČIN in proti svoji volji podpiram izkoriščanje, ker – NIMAM DRUGE IZBIRE/MOŽNOSTI (razen, da krepnem, ob čemer moram upoštevati tudi to, da imam določene obveznosti, do nekih »mojih«)!

3.      DA, govorim proti izkoriščanju, in predvsem proti tistim, ki druge brez težave izkoriščajo, zase pa terjajo pravico ( = OBČOST, POVPREČNOST, »NORMALNOST«)!

4.      NE, NISEM dvoličen, čeprav se ti tako zdi, ker se ne ravnam po svojih željah, pač pa v okviru dejanskosti (prek teh okvirjev, kakor nihče drug, tudi jaz nisem zmožen iti)!

Glede svoje morebitne nagonskosti sem pa že na začetku odgovoril.

 

In, tako, mimogrede: v zapisu, ki služi kot izhodišče tega, NISEM zapisal tega, da je kupec dvoličen, pa čeprav se z dvoličnostjo izkazuje. To pa je velika razlika, prevelika, da bi jo, tako, zlahka, poenostavljal, zanemaril!