Danes
sem Tiso, psičko, vabil, da bi šla, z menoj, po opravkih…
»Veš,«
je hitela odgovoriti, »še kako rada bi šla, s teboj, ampak, ta vražja maska!
Čez gobček jo še dam, ko pa še smrček z njo prekrijem, se mi lepi nanj, in ne
morem dihat…«
»Pa kaj
potem,« sem jo skušal pregovoriti, »boš pa samo gobček prekrila!«
»Nikar
tako ne govori, me boš še razočaral,« je
nasprotovala moji ugotovitvi, »pa ja ni mogoče, to, da ne bi vedel, da je
potrebno, z masko, prekriti dihalne poti, v celoti, in mednje sodijo tako gobček,
kakor tudi smrček!«
»Ma,
vem, seveda vem, to, in o tem,« sem skušal uporabiti še zadnji argument, »samo
ti ne veš, koliko je teh, ki samo gobčke prekrivajo, pa še to, tako, malomarno,
dočim do smrčkov, da bi jih prekrili, sploh ne dospejo…«
A se ni
dala! Red je red, je njeno mnenje, in še kako je potreben tam, kjer o njem –
ničesar ne vedo!
Ni komentarjev:
Objavite komentar