Hrbet je že star

Moj hrbet je že star,

in križ vse bolj boli,

pa stežka sprejme v dar,

da še več nosil bi,

že res, da je vzravnan,

in tudi prav zato

pošilja raje stran,

vse, kar mu je grdo…

 

Je plačal že svoj ceh,

nalagal si preveč,

je zmanjkalo uteh,

jih laž odžene preč,

bi še nek čas zdržal,

mu itak dosti ni,

pa raje v stran bo dal

prav vse kar le krivi…

 

Naj vsak bi nosil sam,

v kar se je podal,

jaz hrbta več ne dam,

in ni mi prav nič žal,

le enega imam,

pokonci me drži,

naj gre lepo drugam

vse, kar ga vredno ni!