Vsak
dan praznujem
kruta spoznanja,
volja
vsakdanja
ne
zapusti,
nič več
ne snujem,
se mi
ne sanja,
če mi
odzvanja,
ali
budi…
Se mi
življenje
ves čas
že meša,
in mu
ne peša
volja
za to,
vsako
stremljenje
srečo
pogreša,
in se
preveša
v prav
nič ne bo…
Vsak
dan praznujem,
ni mi
do tega,
želja
se krega,
hoče
svoj mir,
a ne
končujem,
kruta
je sprega,
žalost
mi sega
daleč v
svoj šir…
Mar se
kdaj neha,
moč ji
poide,
sreča
mi vzide,
vsaj za
kak hip,
mar
kdaj uteha
v
radost mi pride,
da z
njo odide
zadnji
utrip…
Ni komentarjev:
Objavite komentar