Tvoja ljubezen…

Tvoja ljubezen se laže,

ni ji drugače sploh moč,

najprej kot topla svetloba se kaže,

in se zatem spremeni v hladno noč…

 

Tvoja ljubezen ubije,

vse, ki so vredni srca,

najprej do konca vso kri jim izpije,

in, da nasiti se, še potepta…

 

Tvoja ljubezen se greje,

s tem, da se v led spremeni,

sprva trenutek, prav vsak, radost seje,

da se iz nje le trpljenje rodi…

 

Tvoji ljubezni ni dano,

vselej nek del njen trpi,

tudi, ko hoče, je s temo obdano

njeno srce, da se v nič spremeni…

 

Tvoja ljubezen ni sreča,

tudi, ko gre do neba,

vselej, nenehno se želja ji veča,

da do ledu bi prišla…