Sem
sklenil, da znova bom krenil živeti,
več dal
sem, kot kdorkoli drug sploh ima,
dovolj
je prositi, dovolj je trpeti,
naj
pada, kdor hoče, po sili, do dna…
Sem
sklenil stopiti na cvetno poljano,
kdo ve,
morda najdem celo kakšen cvet,
ne bom
ga utrgal, mu rasti bo dano,
ob njem
tudi meni sijalo bo spet…
Sem
sklenil za hrbtom preteklost pustiti,
pa kaj,
če je lepega tudi v njej,
ni dano
nenehno vsega pogoltniti,
nazaj
ni mogoče, pa pojdem naprej…
Podajal
se bom na izbrana le mesta,
kdo ve,
kje mi sreča daruje nasmeh,
ni
dobro, kar nudi v obilju ti cesta,
kaj bi,
že v začetku, iskal po smeteh…
Sem
sklenil, da znova bom krenil živeti,
kot vem,
in kot zmorem, četudi bom sam,
še
vselej sem zmogel na novo začeti,
dovolj
je bilo, se prav zlahka ne dam…
Ni komentarjev:
Objavite komentar