Kaže, da imam tako neumnega psa, da se niti brati ni
naučil... človeških modrosti... kajti: najraje nosi brikete k meni, da jih v
moji bližini pohrusta, najraje s kostjo skoči v moje naročje, da mu jo držim,
medtem ko jo gloda (praktično, PAMETNO celo - kaj bi se matral držati kost, s
svojima tacama, ko pa mu jo moja roka bolj pripravno v obdelavo ponuja?!)...
Pes je (kakor vsi pripadniki "višje razvitih
bitij") v prvi vrsti - socialno bitje. Ne zmore, ne želi sam, potrebuje
to, da ima nekoga rad, potrebuje to, da ima nekdo rad njega. In ni kriv, ta pes
(ali katerokoli drugo bitje) za to, da modri ljudje do (domnevno) modrih
spoznanj prihajamo, pa da...
Ni res, da pes potrebuje človekovo odsotnost, da lahko v
miru svoj obrok zaužije, pač pa je res, da se v človekovi prisotnosti
ogroženega počuti, pa če... človek ni dovolj umen, da bi znal neogrožujoče
občutke zbujati, potem "pes ima rad mir, ko je..."
Mi je povedala teta Logika.
Ni komentarjev:
Objavite komentar