Ja, z
naslovno trditvijo se izkazujejo že stoletja, verjetno tisočletja, a neke
vsebinske razlike ni opaziti, in je tudi ni moč, niti teoretično, kajti – njih otroci
so zgolj, nič več, majhni oni, in ti otroci zrastejo zgolj, in nič več, v
odrasle njih!
Kamorkoli
pogledaš, v nagonski svet, torej v svet, v katerega sodijo tudi človejaki,
nikjer ne boš zaznal niti ene same spremembe, niti ene drugačnosti, katero bi
porodila nagonska bitja, od nekih preteklih stanj! Že res, da se, na primer,
volkovi nekoliko telesno spreminjajo, skozi tisočletja, pa se kot manjši,
okretnejši, hitrejši izkazujejo, kot so se izkazovali v neki (pra)davnini,
takrat, ko so bile živali, katere so plenili, krepko večje od današnjih, ampak –
volk je volk, na povsem enak način se izkazuje že od takrat, ko je nastal! In
njihovi mladiči so »svetla bodočnost« samo toliko, kolikor predstavljajo
ohranitev volkov, kot takih, ohranitev vrste. Nič več, nič manj, celo…
Nekoč
so volkovi celo lepše živeli, v neki divjini, v kateri ni bilo ograj, še
posebno ne električnih in iz bodeče žice narejenih, pa ko ni bilo pušk, pa ko
lov ni bil šport, pač pa zgolj način dospetja do hrane…
Pomeni,
da se je »bodočnost« volkov, skozi generacije, samo temnila, nikakor svetlila,
saj imajo danes na voljo krepko manj prostora, kot so ga imeli nekoč, in krepko
manj plena, potemtakem tudi težje, in bolj negotovo dospetje do plena – hrane –preživetja!
Na marsikaterih področjih ugotavljajo celo to, da so volkovi, tam – povsem izumrli…
Nagonsko
bitje NE zmore tvorno spreminjati okolja (okoliščin lastnega živetja), in kadar
poseže v te okoliščine, takrat to (s)počne na kvaren, škodljiv način! Pa ne
samo za okolje, škodljiv, pač pa, posledično, tudi zase! In tudi volkovi niso
drugače posegali v okolje, kot tako, da so plenili, da so ubijali in žrli
delček tega okolja… s čemer so, in še vedno, tam, kjer živijo, prispevali k
naravnemu ravnovesju – skrbeli so za to (pa ne samo oni, seveda, pač pa tudi
ostale zveri, pa bolezni, pa poškodbe…), da se določena vrsta ni preveč
razmnožila, ker bi se, v takšnem primeru, znalo zgoditi, da bi zmanjkalo hrane,
da bi se podoba planeta povsem spremenila. In to je edini način poseganja v
okolje, s katerim se nagonska bitja lahko smiselno izkazujejo, način, da izvajaš
tiste zadolžitve, katere ti je Narava namenila… da si del prehranjevalne
verige, da skrbiš za ohranitev nekih temeljnih razmerij med posamičnostmi, ki
sestavljajo to Naravo!
Človejaški
mladiči so zgolj, in nič več – človejaški mladiči! Nikoli ne bodo pametnejši od
svojih staršev. Nikoli se ne bodo (na)učili iz izkušenj, ne lastnih, ne tujih (
= zgodovina). Nikoli ne bodo zmožni razumevati, le »razumevati«, ugotavljati NE
dejstva, ugotavljati napačno. Tako da…
V kolikor
bi bili ti mladiči neka svetla bodočnost, bentiš, takrat bi se pa res zgodilo
tisto, kar sicer NE obstaja – čudež!
In,
povsem mimogrede, glede te, »naše«, kakršnekoli že, bodočnosti – veš, ko
zatisneš oči, za vedno, takrat je tvoja, moja, »naša« bodočnost takšna, da ti
je odprta pot v pozabo, v temo, v njej pa o neki svetlobi skorajda ni moč
govoriti. Obenem pa…
Ta, ki
zmore tvoriti lepše bodoče čase, je isti, ki jih je tvoril tudi v preteklosti!
Isti, ki je odkrival naravne zakonitosti. Isti, ki je jezik tvoril, pa knjigo
naredil. Isti, ki je izumil kolo, pa kanalizacijo, pa hišo, naselje, neke
družbene norme. In ta nekdo je – Človek, razumsko bitje, Homo Sapiens! Ta pa je
malodane ogrožena vrsta, med silnimi… kakorkoli že sami sebe imenujejo.
In, mimogrede: če bo bodočnost kadarkoli odvisna od človejaških ta-mladih,
bentiš, pa verjel ali ne, potem...
Potem bo, znova, nastopilo njih izvorno stanje = KAMENA DOBA!
Ni komentarjev:
Objavite komentar