torek, 1. februar 2022

»Vsi imamo enake želodce!«

Trditev, značilna za obče. Trditev, katero je moč prevesti z – vsi imamo enake potrebe! Ampak…
Ta trditev, med vsem(i) ostalim(i) samo o tem priča, da – obči ničesar ne razumejo, da, ampak povsem zares, o ničemer ne vedo, ker…
 
Kot prvo, nismo vsi enaki! In NIKOLI ne bomo! Na celem svetu ni dveh enakih zadev, še med tistimi »naštancanimi« proizvodi, s tekočega traku, ne boš našel dveh enakih, pač pa so si, med seboj zgolj – podobni. Pa…
 
Nek dvometraš, po možnosti aktiven športnik, bentiš, ta krepko več energije porabi, redno, vsak dan, od nekoga, ki se ne srečuje z nekim posebnim naporom, pa mora, ta dvometraš, krepko več energije nadomestiti, kot jo mora ta drug! Pomeni, da mora krepko več (po)jesti, da bo telo, iz pojedenega, energijo ustvarilo! Pomeni, da že tu, v tem banalnem primeru - nismo vsi enaki. Pa…
Nek pubertetnik, ki še raste, tudi potrebuje več, in boljšo hrano, od nekega, na primer, mene, ki sem že v letih, pa rastem v »krčenje«, in za to ne potrebujem neke posebne moči…
 
Jaz, na primer, potrebujem svoje roke za neka, povsem običajna, opravila. Dobro, med ta opravila sodi tudi vožnja avtomobila, pa, denimo, pisanje, ampak – tudi z utrujenimi rokami, z zatečenimi prsti, in rokami, zmorem to početi! Bo pisanje nekoliko okorno, pač, bo, a ga bom, kljub temu uspel opraviti. Pa si smem dovoliti to, da – v pomanjkanju denarja, katerega bi moral izkazati, imeti, ko bi nekoga drugega plačal, da mi delo opravi – cepim drva, da jih žagam, podiram drevesa… medtem ko…
 
Nek kirurg potrebuje spočite roke, nepoškodovane, potrebuje imeti miren prijem, potrebuje čutiti na konicah prstov (potrebuje zmožnost otipa), pa…
Ne, ne, ta kirurg si niti pod razno ne sme dovoliti, da bi roke utrudil, jih poškodoval, da bi sposobnost otipa ogrožal, pa mora, če to želi ali ne, za taista dela, povezana z ogrevanjem-na-drva nekoga najeti, ga plačati, pomeni, da – ta kirurg potrebuje nek denar, katerega jaz (dokler sem zmožen delati to, kar delam) objektivno NE potrebujem!
 
Nek profesor, nek pedagog (že res, da sodijo, kakor razumska bitja nasploh, med malodane izumrla bitja – večina učiteljev je zgolj »učiteljev«, obrtnikov, papagajev…) se mora usposabljati, mora spremljati neka nova dognanja, spoznanja, mora brati, spremljati tisk, pomeni, da…
Mu zmanjka časa za drva, obenem da mora določena sredstva dajati za nakup tega tiskanega (kar meni, objektivno gledano, ni nujno, živetveno potrebno)!
 
Lahko bi še našteval, malodane v nedogled, pa ne bom, ker – če doslej nisi razumel, vsaj tega, da NISMO vsi enaki, potem je moj trud povsem zaman!
 
In, mimogrede: tudi Marksov nauk tako »razumejo«, v smislu vsem-enako, pa Marks, niti slučajno, ni tako mislil! Ne nazadnje, ni bil nek običajen bebec, delček občosti.

Ni komentarjev:

Objavite komentar