Ni
dobro ne v praznem, ne v prenapolnjenem!
Verjemi,
oboje sem skusil, pa trdim, da vem.
Le
zmerno je tisto, v živetju kar šteje,
da vselej,
po malem, spodbuja in greje…
Ni
dobro, če žeja te zna pogubiti,
če greš
se napiti, nesrečno zna biti,
ni dobro
imeti rad brez vseh meja,
ker
pljunek vsak zlahka gre v sredo srca…
Ni
dobro počez prav vsega si želeti,
še manj
do nevrednega vsega dospeti,
kaj z
blatom počel boš, če si sredi blata,
iz
blata pa drugo kot blato ne rata?!
Ni
dobro, verjemi, sem skusil, in vem,
prevečkrat
poskušal lagati očem,
ko sem
pojasnila številna iskal,
na
koncu brezup vseh poskusov spoznal…
Ni
dobro, ne prazno, ne polno preveč,
postane
premalo, postane odveč,
a kaj, ravno
prav nisem smel še dobit,
čeprav
se ga trudim od nekdaj odkrit…
Ni komentarjev:
Objavite komentar