Moji (otro)čički

Ko bi izbiral svoje otroke,

bi boljših ne mogel imeti!

Že res, da jim ni za fotelje visoke,

a zmorejo vsaj v oči vsake zreti…

 

In zmorejo stati, pokončno, po svoje,

na lastne roké se opreti,

prek vrste, po zvezah, jim gnusno, grdo je,

vedo, kaj je napak početi…

 

Jim ni do hlastanja, do nekega žretja,

drugačne so njih vsebine,

bolj v samem, in daleč od vsakega smetja,

in s kupom spoznanj bolečine…

 

Ko bi izbiral svoje otroke,

bi boljših ne mogel imeti!

Vsaj malček zaslug dajem v svoje si roke,

pa mi, radi tega, je lažje živeti.