Vse bližje je

Vse bližje je tisti vseeno mi je,

naravna so pota dosledna,

kot kaže vse skupaj, tako, kakor gre,

zadeva je mene nevredna…

 

Saj ni, da želja ni, so mrle zaman,

le upov vse manj mi ostaja,

če sploh še kateri je res osnovan,

in ne le zato, da zavaja…

 

Kdor prosi, izprosi, kdor hodi, dospe,

že res, da ni vselej uspeha,

kot postelj pripraviš, tako spati gre,

in čas je, ko šala se neha…

 

Vse bližje je tisti vseeno mi je,

pa kaj, če bilo je res pravo,

je pljunkov prek mere, in vsak dobro žge,

trpljenje mi ni v zabavo…

 

Pač, zbrišem, prečrtam, odpravim, pa kaj,

si roke, za vselej, umijem,

nikdar več, še malo, ne bo mi nazaj,

vseeno mi je svoj užijem…

 

Pa naj svet se zruši, naj pade na tla,

ne bo mi, za hip, več pobrati,

ko enkrat vseeno mi je me navda,

bo zmogel do konca obstati!