»Avtoritete«…

Kaj oziroma kdo je živalskim »avtoriteta«?! Ko bi zapisal, da tisti, ki ima moč odločanja, bi zapisal dovolj pomanjkljivo, da bi bil odgovor napačen, kajti – če je VSAKDO, ki ima moč odločanja, »avtoriteta«… če se ta vsakdo nahaja domala na vseh področjih, kjer se nagonski srečujejo s svojimi »avtoritetami«… potem, bržčas, NI pomemben ta vsakdo, neka konkretna oseba, ki nek položaj zaseda, pač pa je pomemben njih SKUPNI IMENOVALEC– položaj, in vse tisto, kar ta položaj, neposredno in posredno, omogoča tistemu, ki ga zaseda. Potemtakem se pri obči »avtoriteti« sprašujemo s tistim KAJ… na katerega dobimo odgovor – MOČ!

 

Ta moč se izkazuje v različnih svojih podobah, pa je lahko v podobi neke (tudi uradniške) funkcije, ali v podobah bele halje, morda sodnikove toge, policijske uniforme, šefovega stola, ne nazadnje tudi v podobah (po njihovem) »vladarja Sveta«, denarja. Z drugimi besedami – NI pomembno KDO s takšno »avtoriteto« razpolaga, še manj KAKŠEN ta nekdo je, je moralen ali ne, pomembno je, da v rokah drži določeno moč in da se »oni«, napram te moči, čutijo v podrejenih vlogah. V kolikor pa takšna »avtoriteta« celo klobase obljublja, kar na drevju rastoče… jo bodo še dodatno na rokah nosili… dokler, kakopak, ne dospejo do svojega večnega tega-pa-takrat-nismo-vedeli, in taistega malikovanega razglasijo, v najboljšem primeru, za nesposobnega, lahko pa tudi za barabo.

 

S takšnimi »avtoritetami« je hudič, kajti – težko je biti dejanska avtoriteta nekomu, ki niti tega ne ve, kaj to spoštovanje je, pa katere vsebine so spoštovanja vredne, kako se spoštljivost izkazuje, in takšnim, ki tega ne vedo, zmore biti vsaka rit, njim podobna, »avtoriteta«, da le razpolaga z enim od (naštetih) izkazov svoje »avtoritativnosti«… ki lahko dokaj hitro mine, pa čeprav NE bi smela, v kolikor – bi zares vedeli, kaj, čemu, kako… avtoriteta zmore nastati in obstajati! A za to bi tudi sami morali biti vsaj omembe vredni, če že spoštovanja ne morejo biti…