Med
bebci je umnost obremenilno stanje… kakor je poštenost med »poštenimi«,
uvidevnost med »uvidevnimi«, dobrota med »dobrimi«, ljubezen med »ljubečimi«.
Med nagonskimi, pač, ni priporočljivo – biti človek!
Kako
to, da jih ni potrebno učiti izkazovanja užaljenosti, jeze, besa, žalosti… jih
je pa potrebno učiti (in to ZAMAN, kajti čustvovanj se ni moč na/učiti, pač pa –
ali jih zmoreš porajati, ali pa ne, odvisno od naravne zasnovanosti!) uvidevnosti,
spoštovanja?!
So »pripadni«
skupnosti, od katere terjajo tisto, kar naj bi njim pripadalo. In ob polnem
koritu na skupnost pozabijo.
Kako bi
lahko sebična, pogoltna, nemoralna bitja prispevala svetu človeka, svetu
uvidevnosti, etičnosti, samo-odpovedovanja?! Tako da – izginejo iz takšnega
sveta?!
Nobeni
živali ni za skupno dobro… razen v toliko, kolikor lahko, skozi to skupno, do
lastnega dospe!
Ni komentarjev:
Objavite komentar