Njih silna »pripadnost«…

Tudi za (večino vsaj) uradno prepoznane živali velja, da so – socialna bitja. Ne nazadnje, živijo v skupinah, družijo se, vendar… da bi ugotavljal dejanska stanja, takrat NE smeš presojati na temelju POSLEDIC (nekega druženja, življenja v skupnosti, denimo), pač pa NA TEMELJU VZROKOV (nekih konkretnih stanj)!!! In jaz trdim, da so razlage o »socialnih bitjih« znotraj nagonskega sveta – NAPAČNE! Čemu?! Preprosto…

 

Kadar ŽIVIŠ ZA SKUPNOST, takrat so ti INTERESI te SKUPNOSTI NA PRVEM MESTU, in jim LASTNE INTERESE PODREJAŠ… da bi šele posledično, v neki naknadni fazi, prek izpolnitve interesov skupnosti tudi do lastnih dospel.

Da bi zmogel slediti interesom skupnosti, moraš najprej VEDETI o tem, kaj interesi skupnosti dejansko so! In sleherna skupnost si želi čim bolj umirjenega svojega obstajanja, ki pa je, znotraj pestrosti širnega sveta možno izključno takrat, kadar – čim bolj umirjeno tudi preostale skupnosti, potemtakem tisti »ne naši«, obstajajo. Pomeni, da je umirjeno, neogroženo obstajanje neke posamične (prostorsko, časovno in tudi sicer omejene) skupnosti možno IZKLJUČNO ZNOTRAJ umirjenega obstajanja CELOTE! V nadaljevanju to pomeni, da mi ne mora biti mar samo za interese neke »moje« skupine (»naroda«, države, česarkoli že), pač pa si moram prizadevati za SOŽITJE VSEH IN VSAKOGAR! Potemtakem tudi za interese vseh in vsakogar!

Če grem še korak dlje, zapišem – ne samo upoštevati, pač pa tudi kot NUJNE (ne samo dopustne) MORAM POJMOVATI VSE RAZLIČNOSTI, ki z menoj vred (so)tvorijo celoto, Svet kot tak! Da, temu se pravi etičnost, moralnost, to je tisto stanje, o katerem vsi blebetajo, dejansko pa le pri peščici obstaja.

 

Čemu obstajajo skupnosti, pri uradno prepoznanih živalih, denimo?! Zato, da bi se živali družile… ali, morda, zgolj zaradi tega, da bi sleherna, in slednja, posamičnost – dospevala do uresničitve LASTNIH interesov?! Izključno zaradi tega, zaradi doseganja LASTNIH interesov, kajti... znotraj skupnosti SEBI zagotavlja lažje dospevanje do hrane, večjo (vsaj tozadevno) varnost, obenem pa zmore zgolj v krogu druženja poskrbeti za eno temeljnih Naravnih zakonitosti, oziroma teženj, za razplod, za ohranitev vrst(e). SAMO ZARADI TEGA, kajti…

 

KO bi bilo živali druženje, njeno »socialno življenje«, na PRVEM mestu, KO brez tega »socialnega življenja« zaradi svoje zasnovanosti ne bi zmogla (pre)živeti, potem… bi se dogajalo to, da se, ob nekem levjem napadu, čreda bivolov razbeži na vse možne konce in kraje (in se izključno v IZJEMNIH primerih, kadar, na nek način, pač, spoznajo/začutijo ogroženost LASTNIH interesov, združijo v obrambi… in to počno le toliko časa, dokler niso sami neposredno izpostavljeni tistemu obstati-ali-preminuti)… bi se, ti bivoli, ob nekem »solišču« merili, med seboj, v močeh (da bi najprej SAMI do soli dospeli), ali pa bi, morda, v interesu skupnosti svoje interese pozabili, in prostor šibkejšim odstopili… bi se bojevali med seboj, kadar bi si pravico do razploda iskali, ali skušali ohranjati (izboljšati) lastno razporeditev znotraj obstoječe hierarhične lestvice?! NE, ne bi se takšne stvari dogajale, kajti uvidevnost (upoštevanje želja, interesov drugega in podrejanje lastnih interesov tem interesom drugega) se ne kaže v nastavljanju rogov, pač pa v koraku-v-nazaj, v popuščanju, celo v odstopanju od tistega »meni«, »za mene«, »moje«!

 

Kenedi (če me spomin ne vara) je nekoč dejal tisti (velikokrat ponavljan, izpostavljan, a dejansko malodane nikdar tudi upoštevan, izkazovan) »ne razmišljaj o tem, kaj lahko skupnost naredi zate, pač pa o tem, kaj zmoreš TI NAREDITI ZA SKUPNOST«, in tak način razmišljanja, tak način samega izkazovanja, živetja, je edino DEJANSKO SOBIVANJE, med vsemi, kar jih je. In tak način je izrazito nasprotje »sobivanja«, s kakršnim se izkazujejo VSA NAGONSKA bitja, potemtakem tudi človejaki, ko »sobivajo« drug ob drugem (dokler jim znese, kakopak, dokler od tega sobivanja prejemajo tisto, kar pričakujejo), namesto, da bi sobivali DRUG ZA DRUGEGA, da bi izpolnitev, doseganje lastnih interesov iskali, in našli, SKOZI IZPOLNJEVANJE INTERESOV DRUGIH!

 

Koliko je političnih strank, znotraj človejaškega »sobivanja«?! Koliko je, potemtakem, RAZLIČNIH interesov, različnih »védenj« o tem kaj je, in kaj ni prav?! Koliko je tistih, ki se ne sučejo-z-vetrovi, pač pa se, skozi čas(e), z načelnostjo, z NEspreminjanjem nekih svojih VREDNOT(enj) izkazujejo?! Slednjih je malo, zelo, zelo malo, prekleto malo… medtem ko je »normalnih«, običajnih – kot listja!

 

Da, najprej je potrebno vedeti o tem, kaj dejanski interes je. In je, ob tem, potrebno vedeti tudi o tem, če je sploh moč do njegove uresničitve dospeti, ter predvsem KAKO (sleherno NEetično dospevanje je namreč kratke živetvene dobe). In se je, ne nazadnje, potrebno tudi ZAVEDATI tega, da – BREZ ZADOVOLJSTVA CELOTE kot take (in ker živimo na omejenem prostoru, na planetu, katerega si vsi delimo, je to naša dejanska celota!) tudi posamičnost, nobena (nek »narod«, neka država) NE zmore dospeti do tistega, do česar si želi priti, do – umirjenega, v zadovoljstvu, vsaj relativnem, načina obstajanja, pa…

 

Takrat, kadar dejansko sobivaš, takrat, kadar SI DEJANSKO SOCIALNO BITJE, takrat odpadejo številne stvari, od tistega kaj-bom-jaz-imel-od-tega, prek tistega biti-mora-po-moje-da-bo-pravilno, do tistega »(po) moje«, »(po) naše«… takrat, preprosto, tisti »jaz« postane malodane nepomembna zadeva, zadeva, za katero NE skrbim sam, pač pa zanjo skrbi(jo) drug(i)… kakor tudi jaz skrbim za njega/njih!

 

NE, stremljenje k LASTNIM interesom zagotovo NE govori o socialnih bitjih, pač pa izključno o SEBIČNIH, ki so v skupnosti, neki, zgolj zaradi tega, ker jim tako ustreza (in dokler jim ustreza), medtem ko hitro postanejo ne-del taistega druženja, takrat, kadar, denimo – namesto da bi (po)delili, ali celo (od)dali, raje zase vzamejo (obdržijo)!