Človejaško in človeško…

Med človejakom in človekom obstajajo nepremostljive razlike, v podobah popolnih nasprotij, med seboj izključujočih se! Nagonska bitja ( = vse uradno prepoznane in tudi uradno NEprepoznane živali alias človejaki oziroma »ljudje«) temeljijo na boju za LASTEN obstanek, potemtakem na sebičnosti… dočim je za človeka značilna uvidevnost, etičnost, ki je popolno nasprotje sebičnosti! Posledično natanko takšne razlike obstajajo tudi med človejaškimi in človeškimi izkazovanji, med njihovimi »dobroto«, »poštenostjo«, »moralnostjo«, »ljubeznijo«… in človeškimi dobroto, poštenostjo, moralnostjo, ljubeznijo!

 

Znanost (bolje bi bilo, ko bi uporabil navednice) tudi človejake (in nekatere druge, uradno prepoznane živali) obravnava kot socialna bitja, vendar pri tem počne NEDOPUSTNO NAPAKO, kajti…

NIKOLI ne smeš presojati, ugotavljati izključno na temeljih čutnih zaznav (denimo na temelju videnega = živetja v nekih skupinah, skupnostih), pač pa MORAŠ VEDNO DOSPETI tudi do VZROKOV TAKŠNEGA (kateregakoli) IZKAZOVANJA, da bi zmogel, posledično, dospeti do ugotovitve objektivnega, dejanskega, resničnega! Z drugimi besedami: NI vsako obstajanje v okviru nekih skupnosti izkaz socialnega živetja (socialnosti neke posamičnosti), kajti…

 

Tudi levi so, po »znanosti«, socialna bitja, družijo se, živijo v krdelih, vendar – trdim, da so samo »socialna« bitja, in se kot takšni izkazujejo zaradi LASTNIH INTERESOV ( = sebičnost oziroma skreganost-s- socialnim), pomeni, da živijo v skupnostih samo zaradi tega, da SEBI do boljšega dospevajo (do večje varnosti, lažjega dospevanja do plena, vsaj v določenih primerih in v neki omejenosti tudi do »porodniških in nekih drugih dopustov«), in NE zaradi tega, ker bi jim skupnost »nekaj« pomenila, nekaj dovolj velikega in močnega, da bi bili ZANJO (NE zase) pripravljeni živeti!

Na temelju česa tako mislim?! Preprosto – kadar imaš nekoga rad, takrat živiš tako, da skušaš temu NEKOMU čim bolj olajšati, olepšati NJEGOVO živetje (NE svojega!), pomeni, da LASTNE interese PODREJAŠ interesom tega DRUGEGA, pomeni, v levjem primeru, tudi to, da – se NE skušaš najprej SAM nažreti, pač pa vrstni red pri žrtju (dospetje do sitosti) NAJPREJ omogočiš tistemu, katerega imaš rad! In kadar SI, zares, socialno bitje… in kadar ti interesi skupnosti, skupnost kot celota, zares nekaj pomeni(jo), takrat… takrat pač ne moreš temeljiti na tistem občem kaj-bom-pa-jaz-od-tega-imel… pač pa »imaš« izključno posledično – v dobroimetju SKUPNOSTI kanček tega dobrega in lepega tudi zase najdeš! Kakopak so pri tem pomembne tudi OSNOVE, na katerih neka skupnost obstaja, pa, v človekovem primeru, NE štejejo za pomembne neke PRIPADNOSTI ČREDI (nekim prednikom, nekim »vrednostim«, nekemu ozemlju, sveti gori, jeziku, barvi kože…), pač pa – PRIPADNOST dejanskim VREDNOTAM, nekim idealom (denimo etičnosti, človečnosti, tvornosti, NE-sebičnosti…), in na takšni pripadnosti so številne omejitve (meje, razmejitve, po katerih se BEBAVA dvonoga nagonskost deli) NEPOMEMBNE, ODVEČNE, celo – ŠKODLJIVE in dejansko sobivanje OGROŽAJOČE!

 

Da, NISI socialno bitje takrat, kadar živiš znotraj neke skupine in to počneš samo zaradi tega, ker v tej skupini SEBI in ZASE koristi iščeš, pač pa SI socialno bitje izključno takrat, kadar ti je sama potreba po soživetju vodilo, kadar v doseganju interesov skupine tudi doseganje lastnih interesov iščeš in najdeš. Takrat, pač, kadar se, denimo v neki skupini, imenovani družina, po doseganju interesov POSTAVIŠ na ZADNJE mesto, in NE na prvega!

 

Boj-za-lasten-obstanek NE more izpričevati drugega, kot sebičnost… sebičnost pa NE more govoriti o neki uvidevnosti, ki je NUJNO potrebna, v podobi osnove, za sleherno DEJANSKO dobroto, poštenost, moralnost, ljubezen… ki se NE izkazuje v tistem rad-imam-SEBE-in-»tebe«-toliko-kolikor-MENI-ugodja-povzročaš, pač pa v tistem SKOZI-TVOJE-zadovoljstvo-zmorem-do-svojega-dospevati!

 

Ja, ni zaman, desetletja nazaj, nek Kenedi izustil »Ne sprašuj, kaj lahko država naredi zate, sprašuj (se), kaj lahko TI narediš za DRŽAVO«! Pardon, JE zaman govoril, kajti svoje besede je naslavljal na skupine, katere so, v absolutni večini, sestavljene iz nagonskih, sebičnih bitij, iz (četudi uradno NEprepoznanih) živali!

 

NE, nagonska bitja NISO (in nikoli NE bodo) socialna bitja, pač pa zgolj bitja, ki so, v svoji oportunosti, v večnem iskanju SEBI interesov, zmožna tudi »sobivanja«, po načelu drug-OB-drugem (nikakor drug-ZA-drugega), obenem pa se izkazujejo na načine, da – najprej za lastno sitost poskrbijo, potem šele, ČE, v svoji »dobroti«, presežke drugim prepustijo.

 

Takšna so dejstva, takšna je resnica, in na tak način, da tozadevno eno skupnost tvorijo med seboj popolnoma različna bitja, na tak način NIKOLI ne more priti do neke konstantne, trajne prosperitete (najprej skupnosti kot celote, nato, posledično, tudi prosperitete sleherne posamičnosti), pač pa se lahko, kot se že tisočletja dogaja, "zgodovina" le ponavlja, se vrti potom svojega elipsastega kroženja.

In – DA, »bravo« javnemu šolstvu, ki s štancanjem »strokovnjakov« poskrbi predvsem za to, da pot do ugotovitve resnic postane samo še težja, daljša, bolj negotova!