Nekdo o
svoji žalosti, o konstantni žalosti, potemtakem o svojem trpljenju zapiše, in
prejme, k zapisu, določeno število »všečkov«, ob katerih…
… se,
tozadevno vsaj, v dilemi znajdem: so tisti, ki »všečkajo« tej (in ostalim
podobnim) izpovedi sadisti, torej MOTENA bitja, ki uživajo v tujem trpljenju,
ali pa so zgolj, preprosto, BEBCI, ki se niti tega niso zmožni zavedati, da so
jim všečna (praviloma) – NEvšečna stanja?!
Dilema,
kakopak, odpade, še prej, preden bi smela zakorakati v svet, kajti – lahko, da
je med njimi tudi nek sadist, a zagotovo so, vsi, in brez izjeme, preprosto,
zgolj običajni BEBCI, ki sestavljajo vsakdanjo, običajno »normalnost«!
P.S.
V njim
olajševalno okoliščino pridodam: že res, da k zapisu žalosti pisec pripne tudi
nekaj besed o svojem »klovnovstvu«… že res, da niso zmožni v svojem zavedanju
sočasno hraniti raznolikosti, kaj šele nasprotij, ki o istem izpovedujejo… že
res, da so zmožni »razumeti« samo dobesedno, potemtakem nikakor v prenesenem smislu…
a, kljub temu, takšna BEBAVOST vendar o Svetu odloča!!!
Ni komentarjev:
Objavite komentar