»Smo povsem ozaveščeni…«

»… pa do tega nikoli več ne more priti,« je moč velikokrat slišati, in tudi takrat, kadar govorim o bodočnosti, do katere bo prišlo v primeru, da razum(ska manjšina) ne bo nadvladal(a) nagonom (nagonski večini), vendar – ta »ozaveščenost«, obča, ima eno samo napako, niti same sebe se NE zaveda…

 

Da, o marsičem govorim. O pobojih, zasužnjevanju, celo kanibalizem omenjam, pa – poglejmo, kolikšna je ta »ozaveščenost«, ki »ve«, da do takšnih izkazovanj nikoli-več-ne-bo-prišlo!

 

Glede pobojev. Dogajajo se, še vedno, takšne zadeve, v tozadevno »nerazvitem svetu«, v katerem določene plemenske skupnosti (ob »blagoslovu«, kakopak, nekih »velikih sil«, iz »razvitega« Sveta!), brez slehernega zadržka, brez kakršnekoli milosti, pobijajo pripadnike nekih drugih skupnosti, in pri tem ne izvzamejo nikogar, niti otrok.

Ah, pa to je v »nerazvitem svetu«, bi bilo moč slišati, čeprav…

Tudi takrat, kadar »zibel demokracije« po Svetu uveljavlja (izključno!) svoje interese, češ da »širi demokracijo«, tudi takrat prihaja do pobojev (do civilnih žrtev, katerih je celo krepko več kot »vojaških«!), med katerimi je nemajhno število otrok, pri čemer… je dokaj žalostno dejstvo, ki govori o uradnem stališču države napadalke (izrečenem iz ust same državne sekretarke za zunanje zadeve), s katerim le-ta pobite otroke označuje kot »obstransko (kolateralno) škodo«… tako da…

Tudi »razvit« Svet, očitno, ni tako »osveščen«, da ne bi, še vedno, tudi prek trupel do lastnih želja dospeval. Menda, če sem pravilno informiran, tudi v tem času neka vojna, na severu Evrope, poteka… in, menda, ni dolgo nazaj, ko so pobijali tudi na tukajšnjih tleh. In (tudi) pred vsemi temi pobijanji je bila občost tako hudo »osveščena«, da do česa takšnega nikakor »ne more priti«…

 

Zasužnjevanje?!

Spomin (ti, nemarnež, ti) mi sega do pred-mandelovske Južnoafriške republike… in mi sega tudi do Martina Lutra Kinga, potemtakem do druge polovice prejšnjega stoletja (niti ni tako dolgo nazaj, mar ne?!) ter do nekih prizadevanj za vzpostavitev (vsaj načeloma, teoretično) enakovrednih izhodiščnih osnov za pripadnike različnih ras. Očitno so bili nekateri v podrejenem, brezpravnem položaju, prepuščeni v milost in nemilost »večvrednim«…

Pravzaprav tega spomina sploh ne potrebujem, zadošča mi védenje o aktualnih časih, razumevanje določenih stanj, dogajanj, pa da se zavedam (in sem, posledično, tudi osveščen) tega, da poteka, za nekdanjim kolonializmom, in malo kasnejšim neo-kolonializmom, »sodoben«, recimo mu teh(nološki)-kolonializem, kajti…

Le kaj drugega bi bilo to, da nekoga spraviš v položaj, v katerem nima niti najnujnejših, in še kako potrebnih, za suverenost in suvereno odločanje, virov lastnega (pre)živetja, posledično tudi zmožnosti nekega suverenega odločanja ne, v položaj, v katerem je, v vsakem pogledu, odvisen od tuje, »gospodarjeve« volje?! Pa ta, »gospodar«, posredno odloča ne samo o številu zaposlenih (kakopak, v nadaljevanju, samodejno, tudi brezposelnih), o tem, čigavo robo, storitev boš kupoval, komu bo šel zaslužek, in dobiček… pač pa, pa čeprav »pod mizo«, zmore (u)krojiti tudi »tvojo« (zgolj TOZADEVNO tvojo) politiko, pogojuje »tvoje« odločitve, in ravnanja. Ja, je tako, sodobno suženjstvo ne poteka v vidnih okovih…

 

Kanibalizem?! Ta pa je povsem od muh, kakopak, čeprav…

Si že slišal o letalski nesreči v Andih?! Pripetila se je v letu 1972, potemtakem pred samo pol stoletja! Od petištiridesetih potnikov so, po dveh mesecih, našli šestnajst preživelih. In le-ti so preživeli tudi radi tega, ker so – jedli preminule! Ja, kanibalizem so (s)počeli, tako da…

 

Obstajajo, znotraj nagonov, vsejeda bitja. Niso redka, obenem pa so VSA NAGONSKA bitja predvsem – oportuna, kar pomeni, da jim vsaka-priložnost-prav-pride (v boju za samoohranitev), ne samo tista, ki »poštene« v nepoštene »spreminja« (pravzaprav jih samo v njih pravi, oportuni vlogi razkriva), pač pa tudi tista, znotraj katere je bolje nekoga požreti, kot pa končati svoje obstajanje zaradi izstradanosti…

 

In je hudič, kajti – v nagonih so »večni« zapisi, neke »večne« opredelitve, usmeritve, zapovedi… in pri bitjih, ki, objektivno, NISO zmožna kakovostnega (ter tudi trajnega) spreminjanja okoliščin (v prid vsemu obstoječemu, kakopak) velja to, da – če že ne moreš spremeniti tistega okrog sebe, moraš (in to celo z lahkoto narediš, ko »zagusti«) spremeniti sebe, pardon, svoja ravnanja… pa, tudi zlahka, iz »etičnega«, »naprednega«, »civiliziranega«… bitja izkažeš svojo dejansko, nikdar ukrotljivo – živalsko podobo!

 

In, povsem mimogrede: tam, kjer se »poštenost«, »moralnost«, »pridnost«, »uvidevnost«, »strpnost«… izkazuje v-senci-palice (kot posledica strahu pred kaznovanjem), in na temelju (vsaj) relativnega lastnega zadovoljstva oziroma ugodja, tam DEJANSKA poštenost, moralnost, pridnost, uvidevnost, strpnost… NE obstaja!

V sili vrag muhe žre, mar ne?! In v sili tudi v človekovem telesu prikrita žival na plano skoči.