Bi bil čas…

Ne po rodu, ne po glavi, nisi mi do gležnjev zrasel,

kjer zastavljam, še v bližino tja ne zmoreš seči,

si le spak, ki v spakovju zna iz reda vreči,

v nedogled bi na zaslugah tujih svoj glad pasel!

Ne po rodu, ne po glavi, ne po srcu, ne po duši,

si zgolj uš, ki kri bi pila, v zadovoljstvo svoje,

ti pravica je ko rit ti v veselju poje,

svinja, ki korito prazno le svinja in ruši!

Ne po rodu, ne po glavi, po vrednotah, po živetju,

blato le, iz blata zraslo, blato da rojeva,

ti nagon, z betico trdo, zgolj v razkroj veleva…

pa bi čas bil, da se znajdeš v – zgodovine smetju!