Danes
mi je (dodatno) boleč. Pa ne radi tistega, kar naj bi naredil, pač pa radi
nečesa, česar nisem naredil, in tudi ne morem, pa ne bom… ker ne zmorem NE-upoštevati
dejstev, ker ne zmorem samemu sebi, posledično vsemu ostalemu, lagati, ker mi
nek »v vsakomur je nekaj dobrega« NE zadošča za to, da bi slabo podpiral, ga
vzpodbujal, mu, s tem, do še uspešnejšega izkazovanja pomagal!
Bolečine
sem vajen, vse življenje me spremlja. Skrbijo za to, uspešno, prav takšni »v
vsakomur je nekaj dobrega«. Ne morem se ji izogniti, in tudi ne bi rad dospel
do stanja, v katerem mi več ne bo »težila«. Raje »debelo kožo« prepuščam vsem
tistim, v katerih ničesar omembe vrednega ni, tistim, ki zmorejo, s samimi
seboj, le kaziti, zasmrajati, uničevati! Pridejo, zagotovo, tudi takšni na
vrsto…
Oddelal
bom, tudi današnjo bolečino. Tudi preklinjanje mi pri tem, vsaj malček, pomaga.
In tudi sebe, idiota, preklinjam, idiota, ki je vase (s)puščal, in to počel
zato, butec vseh butcev, da so me izrabljali, me na laž postavljali, mi
smradili, mi kradli, marsikaj, in tudi samo življenje! Da, oddelal jo bom, in
se, ob tem, niti malo (z)lagal, ne sebi, ne komurkoli drugemu. Mi je zelo žal,
a mimo svojih vrednot, mimo nekih načel ne grem, in ne mislim iti, kajti
dovoljujem si toliko »sebičnosti«, da hočem samemu sebi zvest ostati! Vse
ostalo, kar se je izključevalo, da sem izključil… to pa naj se nad samim seboj
povpraša, morda, kdo bi vedel, celo do bledih odgovorov dospe. Čeprav dvomim.
Ni komentarjev:
Objavite komentar