»Dobrotnik«…

Leta nazaj mi je razlagal o svoji dobroti, pri čemer ni imel v mislih, da celotno zgodbo poznam, in zmorem, pri njem, zgolj »dobroto« videti…

 

V tistem letu je pridelal toliko krompirja, da je letina nekajkrat presegala količino, katero je potreboval za lastno prehranjevanje in za seme, za prihodnje leto.

Dokaj hitro je opredelil ceno, po kateri bo prodajal presežek in se že veselil zaslužka, vendar… malček je »zasolil«, morda je bil še nek drug razlog, ne vem, a od vsega ponujanja krompirja naokoli se je bore malo izcimilo…

 

Ustreznega prostora za hrambo takšne količine pridelka ni imel, pa je krompir kar na licu mesta, na njivi, ležal. In tam, čez čas, tudi začel gniti…

 

Kmalu je ugotovil, da mu bo to gnitje povzročilo težave. Ne samo smradu, po katerem je gnijoč krompir značilen, pač pa – ustrašil se je, da bi, zaradi gnitja, lahko do določenih bolezni, ne vem, nekih bakterij, prišlo, pa bi to škodno delovalo tudi na letine prihodnjih let. In v takšni situaciji, v strahu pred tem, da mu bo razvoj dogodkov porodil težave, je ugotovil, da se mora krompirja čim prej znebiti…in je, spet, zastavil z razglaševanjem svoje namere, s tem, da je tokrat krompir ponujal brezplačno, le priti je bilo potrebno po njega…

 

»Kapnilo« mu je takrat, ko je večina, vsaj v njegovem okolju, že poskrbela za »ozimnico«, pa mu je, kljub vsemu, še vedno ostala večina pridelanega, ob čemer je razlagal, kako je on dober, ker »ljudem brezplačno ponuja krompir«, in »kako so ljudje leni, niti po krompir ne pridejo, čeprav jim ga želi dati«…

 

Zdaj – o »ljudeh« in njihovi delavnosti ne bi, vsaj tu ne, kajti v konkretnem primeru ne poznam tistih, na čigar prihod po krompir je možakar računal, lahko pa, in to zlahka, o – njegovi »dobroti«!

 

Kadar ugotavljaš dejanska stanja, resnice, takrat moraš dospeti do celovitega vpogleda, potemtakem tudi do VZROKOV določenih zadev, ravnanj! In ko v konkretnem primeru to narediš, ugotoviš, da se možakar prav z nobeno dobroto NI izkazal (KO bi bil zares dober, bi krompir že takoj, na začetku, ko še NI začel gniti, delil zainteresiranim… on pa ga je najprej skušal prodati, in ko bi mu prodaja uspela, sploh do tega, da ga je ponujal brezplačno, NE bi dospel!)… pač pa se je izkazal s PRERAČUNLJIVOSTJO, s SEBIČNOSTJO, kajti njegovo zgolj TOZADEVNO dobrodelnost so vodili NJEGOVI interesi – želel se je znebiti težav, katere bi mu povzročila velika količina gnijočega krompirja! Na koncu pa se je vseeno moral s temi težavami soočiti.

 

P.S.

Na enak način »ljudje« izkazujejo tudi »razumevanje« vseh ostalih stanj, pa…

Nek politik, skrajno nemoralen, ki zlorabi zaupan mu položaj in z njega nečednosti počne… jim zmore biti JUNAK, v primeru, kakopak, da z »ljudmi« DELI določene dobrobiti, čim pa preneha s to delitvijo – postane baraba! In tudi ta politik NI zares dober, kaj šele pošten, kajti KO bi takšen zares bil, nečednosti ne bi počel… in je »dober« samo zaradi prepričanja, da – če bo (tudi) drugim da(ja)l, bo lažje, brez slehernih preprek, tudi zase jemal!