Za
potrošništvo krivijo proizvajalce in oglaševalce… bog-ne-daj, da bi
(upravičeno) okrivili lastno NEUMNOST… lastne komplekse,
v povezavi z željo po biti-nekaj-več… lastne nezmožnosti tvorjenja, katerih
odsotnost hitijo nadomestiti z zmožnostjo-materialnega-imetja… posledično –
lastno pogoltnost!
Za
zgrešene odločitve krivijo politike… bog-ne-daj, da bi (upravičeno) okrivili
(spet) lastno NEUMNOST… nezmožnost ugotavljanja strokovno, moralno in po zmožnostih
verodostojnih posameznikov… nezmožnost ugotavljanja realnih (tudi lastnih)
zmožnosti, potrebnih za doseganje določenih ciljev (posledično tudi realnost
teh ciljev)… nezmožnost neke trajne lastne opredelitve (katere NE more biti,
med nagonskimi, med večno prilagajajočimi se bitji, med bitji, ki niso zmožna
razlikovati med moralnim/dopustnim, in njegovim nasprotjem, med bitji
vsako-priložnost-je-treba-izkoristiti = cilj opravičuje sredstva).
Za
onesnaže(va)nje planeta krivijo materiale, tvarine (od nafte pa do plastike)…
bog-ne-daj, da bi (upravičeno) okrivili (ponovno) lastno NEUMNOST, v njenih
okvirih tudi tisti vedno-moram-imeti-novo-kakor-sosed, v njenih okvirih tudi
neodgovorno ravnanje z materiali (v trgovino lahko grem s košaro, s tem
zmanjšam porabo PVC vrečk, s tem zmanjšam njihovo proizvodnjo…).
Za
propad podjetja krivijo upravo, direktorja… bog-ne-daj, da bi (upravičeno)
okrivili (v nedogled izkazujočo se) lastno NEUMNOST, v njenih okvirih tudi hinavščino,
nemoralnost, ki zmore gledati odtujevanja in nepravilnosti, a vse dotlej,
dokler dospeva do določenih svojih ugodij (od ohranitve plače/delovnega mesta,
do delitve odtujenega) zmore (in se tako tudi izkazuje) molčati, ter, z molkom,
ne samo dopuščati nedopustno, pač pa izvajanje nedopustnosti celo podpirati,
krepiti.
In še
bi lahko našteval, malodane v nedogled, izkazovanja »suverenih«, »sposobnih«, »prizadevnih«,
»poštenih« in sploh bla-bla-bla objektov (da, namenoma sem uporabil besedo
objekt, in NE subjekt, kajti vodljivejših celo med uradno prepoznanimi živalmi
NI!), izkazovanja, ki izjemno »lepo« pričajo tudi o njihovi »zrelosti«, »odgovornosti«,
da ne dolgovezim – o njihovi dejanski NEPRIMERNOSTI za kakršnokoli odgovornejše
(so)odločanje! Vsaj soodločanje na ravni skupnosti kot take. Jaz jim niti
opravilne sposobnosti ne bi priznal, kaj šele, da bi jim dal volilno pravico!
In – kaj šele, da bi jim dal pravico biti izvoljen, ali pravico dospetja do
kateregakoli položaja, za katerega je najprej, v osnovi, potrebna zmožnost –
biti odgovoren, prevzeti in nositi odgovornost za lastna ravnanja!
Ni komentarjev:
Objavite komentar