Ko je
prišlo do delitve »družbenega premoženja«, takrat, ko so neke certifikate počez
trosili, ne upoštevaje nekega dejanskega prispevanja k skupnosti, kakopak, je
bilo moč poslušati njih »to smo mi ustvarili«… in tudi danes, ko so, očitno,
pozabili na izkazano delitev (kako ne bi pozabili, ko pa so prejeto, na čim
hitrejši način, prodali, denar pa potrošili?!), pa, še vedno, o nekem »našem«
govorijo, da, tudi danes vedo o svojem »ustvarjanju«, o svojih »zaslugah«,
čeprav…
Ko bi
bili zmožni mišljenja, ko bi bili zmožni celovitih pogledov…
Kmet.
Vola je vpregel v plug, preoral njivo. Njegove iztrebke je pobiral, da je
zemljo pognojil. Vpregel ga je v voz, na katerem je vodo v zalivanje vozil. In
ga je vpregel v voz, da je pridelek pod streho prepeljal…
Kdo je
zaslužen, za ta pridelek, za vse, kar je, na njegovih temeljih, ustvarjenega,
kmet ali – vol?!
Kmet
je, kolikor me razumevanje ne vara, njivo zasnoval… iz nerodeče rodečo zemljo
ustvaril… pripravil predpogoje setve in poskrbel, da je posejano uspevalo…
pobral, pospravil, ugotovil kaj zmore, od pobranega, v neko pridobitev
pretvoriti, vol pa…
Ja, res
je, tudi vol je bil, vsaj nekaj časa, poleg, vendar – kar mu je bilo naročeno,
to je opravil, delal je le toliko, kolikor mu je bilo nujno delati, obenem pa…
redno je dobival hrano, in vodo, in streho nad glavo, pomeni, da je bil za svoj
trud sproti plačevan, še več, prejemal je tudi v času, v katerem je zima neko
čakanje na nove delovne zadolžitve narekovala, potemtakem…
Brez
kmeta bi se moral vol znajti, nekako, sam od sebe, brez vola bi kmet na
drugačen način, pa četudi ročno, delo opravil!
Piramide.
Res je, »gradile« so jih množice, a izgradil jih je um, posameznikov um!
Namesto teh množic bi, morda, zmogli z voli, s sloni, denimo, brez teh
posameznikov pa… o piramidah danes ničesar ne bi vedeli, ker jih, preprosto,
bilo ne bi!
Obče »zasluge«
za vse ustvarjeno so zgolj v tem, da so nekaj počeli, da so nekaj delali, in so
za to tudi PREJE(MA)LI PLAČILO (pomeni, da so »zamenjali« svoj vložek za prejet
denar!), medtem ko gredo zasluge za vse izgrajeno tistim, ki so… najprej do
zamisli prišli, nato poskrbeli, da so zagotovili predpogoje, na osnovi katerih
je bilo moč prvo lopato zasaditi, pa da so poskrbeli za čim bolj nemoteno
dospevanje k realizaciji načrtovanega, ne nazadnje tudi v tem, da je
načrtovano, in izgrajeno, smelo zaživeti svoji namembnosti ustrezno! Res je,
tudi ti so neka plačila prejemali, sorazmerno primerljiva s plačili, katera je
prejemala (zgolj) izvajalska, fizična (delovna) sila, a je bil prispevek teh
posameznikov k izgrajenemu, k oživetemu, krepko večji, kot prispevek fizične
delovne sile!
Človek
je, na samem začetku poljedelstva, do hrane dospeval brez volov… pomeni, da je
dokazal, da zmore brez njih… govedo pa je bilo, preden je postalo udomačeno,
samo sebi prepuščeno, brez sleherne oskrbe, in je že najmanjša poškodba, ali
neka obolelost, tragično odločila o samem preživetju.
Toliko,
mimogrede, o vrednosti fizičnega in umskega dela, o neprimerljivosti obojega.
In toliko o »zaslugah« pri (iz)gradnji česarkoli tistega, kar k napredku
prispeva. Da, zmore pa biti, to »ljudstvo«, izredno »produktivno« takrat, kadar
v razkroj »ustvarja«… in tudi o tem zna biti zgodovina krepko zgovorna.
Ni komentarjev:
Objavite komentar