Neumno,
docela neumno se zdi
početi,
da sploh ni uspeha,
četudi
nek up je, zato, da slepi,
se
volja postopoma neha…
Čemu le
bi trkal na vrata vesti,
tam,
kjer se nič duše ne sveti,
zaman
je iskati, karkoli, kjer ni,
zaman
je, docela, želeti…
V
praznini le prazno, in v hladu le hlad,
oboje mi
je že prek glave,
imel,
brez meja vseh, iskreno, sem rad,
oči
neke tople, sanjave…
Zamrlo
je v njih prav vse, kar krasi,
ni dano
jim sonca buditi,
v njih
pravzaprav več ničesar mi ni,
da
zmoglo bi v lepo mi biti…
Čemu le
bi trkal na vrata vesti,
kjer ni
od vesti niti vrat,
naj
prazno v svoji praznini živi,
in v
hladu ostane naj hlad…
Ni komentarjev:
Objavite komentar