Pravijo,
da gre osel le enkrat na led.
Potemtakem
sem osel brez primere:
v nevredno
že večkrat sem upal,
in ne
samo upal, še več – mu zaupal!
A
spravi, že enkrat, prav vse se v red,
že res,
se ob tem porodijo zamere:
ko
enkrat nevredno do konca spoznam,
ga v
vse, kar nevredno ostalo je, dam!
Iskreno,
očitno, je moja napaka,
a kaj,
ko drugače mi ni soživetja,
pa
upam, da bo tudi meni tako,
iskreno,
in čisto, nikakor z lažjo!
Še
slednja napaka svoj konec dočaka,
spoznaš,
da plevel bil v podobah je cvetja,
pa
krenem naprej, po oslovski tej poti,
domnevam,
da novi napaki naproti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar