Grozljivo,
na svetu, prepričanje silno,
da vsakdo
poklican za nek svoj je prav,
da
mnenje prav vsakogar je kredibilno,
čeprav
še nikdar za besedo ni stal…
Bi
mene, sebičnost nemarna, učila
o tem,
kaj brezmejno imeti je rad?!
Morda o
pravilnem bi mi pojasnila,
ob tem,
da v neprav zlahka greš se podat?!
Kaj je
uvidevno? In kaj je moralno?
O,
bitje, nevredno, te videt sploh ni!
Kot
vetrič zapiha, tako si nestalno,
kar prija
ti, prav je, ostalo smrdi…
Daj,
stopi na prste, morda pa mi sežeš
do narta
nekje, da te videt bom znal,
dokler
z nemoralnim v postelj vkup ležeš,
v
odgovor ti bom vsaj posmeh svoj poslal.
Besede,
dejanja, če niso kot eno,
je v
škodo gobcanje, ker zna le kazit,
je
treba kar z muko, ko hočeš pošteno,
nalahno,
povprek kar, pa zna vsaka rit!
Ni komentarjev:
Objavite komentar