Srce
imam, kjer mora biti.
In
bije. In hoče topliti.
Mi, k
sreči, v blatu ni pognalo,
izbira komu
se bo dalo…
Kakopak,
zmore se zmotiti,
docela se
v zaman razkriti.
Da je
kasneje, ko mu je spoznati,
za kanček
težje s tal se pobrati…
Imam
srce. Objeti želi.
V
zameno le drugo srce si želi.
Takšno,
kakršno ga je vredno,
v razdajanju
vedno.
Je
marsikdo zanj spraševal,
vendar –
ga nisem dal!
In zna
potrpeti, udarce prestati,
dokler mu
je v takšnem še stati!
Imam
srce. In ni za metanje,
za neko
pocestno, docela vsakdanje.
Povej,
če krenila si ga poiskati:
čemu bi
hotel ga tebi dati?!
Ni komentarjev:
Objavite komentar