Zna
biti čas šaljiva stvar,
že s
tem, ko se ne vrača,
ni
včasih mu ničesar mar,
na
glavo spreobrača…
Iz
toplega poraja led,
iz sonca
pa temine,
in
sklati pravljico v nered,
da čar
ji hitro mine…
Z menoj
se dobro je igral,
v iskreno
znam verjeti,
me
najprej do neba peljal,
nato ga
šel je streti…
Saj ni,
da ni, bi se smejal,
a kaj,
mi ni do smeha,
ob
zadnji šali je dejal,
da
kmalu se upeha…
Zna
biti čas šaljiva stvar,
a smeh
se ne poraja,
vse
manj mi je za šale mar,
vse
manj mi ga ostaja…
Ni komentarjev:
Objavite komentar