Ne veš?!

Ne veš?! Mar res?! Grozljiva stvar…

Viš, jaz pa ne verjamem!

Dovolj mi je bilo utvar,

pa novih več ne vzamem!

Obenem – kaj mi mar za to,

dovolj je, da jaz gledam!

In kar oči mi povedo,

se še kako zavedam!

Dovolj mi je že vseh laži,

da kupil bi še eno!

Nevredno je, kar se godi,

mi vse bolj je vseeno!

Živiš svoj svet. Izvoli. Prav!

Se meni v njem ne blodi!

Drugačen sem na svet pognal,

po čistem se mi hodi!

Nekoč pa… ne, ne, ga ne bo,

je pravljica sfrčala,

si vrgla sonce na zemljo,

ga dobro poteptala.