Odpeljal
sem Malčico nazaj, tja, kjer nikoli ne bo njen dom, pač pa zgolj neko zblojeno
sranje…
Ko sem
se vrnil, DOMOV, sem najprej dal perilo v pranje, da ga čim prej obesim, v
sušenje, se preoblekel, nekaj verzov spisal, še par malenkosti opravil, nato pa
šel na kup odpadnega lesovja pospraviti poganjke akacij, ki sem jih požagal ob
košnji, potem pa sem se lotil nabiranja fig. Uspelo mi je samo z dvema
drevesoma, ostala bodo morala počakati, do večera, tako namreč žge… tudi zunaj,
ne samo navznoter.
Jutri
nadaljujem s košnjo. Če mi bo dano pravočasno zaspati, nocoj, in zbuditi se,
zjutraj. Vso minulo noč sem namreč prebedel, čuteč Malčico, prižemajočo se k
meni…
Da,
vrnil sem se DOMOV! Odločil sem se, da bo to, kar se je že za izgubljeno,
povsem, kazalo, meni, ostalo DOM! Če radi drugega ne, potem zaradi Malčice! Tu
se odlično počuti, tu se smeva imeti do konca, in še dlje, rada, tu bo vselej
imela streho nad glavo! Resda skromno, a toplo, varno, svojo!
Ni komentarjev:
Objavite komentar