Vse
prazno spet, in v praznem jaz,
a Malčica
drugje,
mi pred
očmi je njen obraz…
Življenje
dalje gre.
Vso noč
se je prižemala,
slutila
je, morda, kdo ve,
da z
jutrom bo od mene šla…
Življenje
dalje gre.
V slovo
sta čeli vkup bili,
da misel
k misli sme,
da
znova spet se porodi…
Življenje
dalje gre.
Je sila
temna podivjala,
tri srca
zdaj trpe,
nek
svet do konca razdejala…
Življenje
dalje gre.
Kot
besna voda se podala,
vsekakor
nehote,
pa ni,
da rekel bi vsaj hvala…
Življenje
dalje gre.
In
kakor nalašč, ne odneha
zahajati
v solzé,
za
hipec sam se ne upeha…
Življenje
dalje gre.
Ma, saj
poslal bi ga do vraga,
izbil mu
vse zobe,
a nič,
prav nič tu ne pomaga –
življenje
dalje gre…
Ni komentarjev:
Objavite komentar