Na
dvoje mnogo je stvari,
na dvoje
svet se vije,
na
dvoje se trpeč živi,
se
dvoje vedno bije…
Na
dvoje ni nikdar lahko,
na dvoje
le razkraja,
misleč,
da bo kaj lažje šlo
v uteho
se podaja…
Ne, jaz
ničesar res ne vem,
tako ti
misel pravi,
čeprav
do tja dospeti smem,
kjer se
prav vse zastavi…
Sem v
dušo gledal ti, do dna,
še vedno
zmorem brati,
odgovor
vsak, ki se poda,
na kup,
v celoto, dati…
Nekdo
od naju res ne ve,
pomembno
sploh ni kdo,
boleče
nek na dvoje gre,
še malo
ne lepo…
Ni komentarjev:
Objavite komentar