Mojima cuckoma

Edina predanost, ki smem jo imeti, je pasja, in dobro mi šteje,

oči so globoke, vesolje v njih sveti, spodbuja, tolaži in greje,

ostalo – kot pride, tako izpuhti, da skaže podoba se niča,

že vidiš svetnika, a maska odpade, nič lepega se ne izpriča!

 

Edina predanost, četudi kosmata, na štirih, povrh še repata,

a duša odprta, v dlani položena, ranljiva, in topla, in zlata,

ostalo – račun je v glavi, in v žepu klofuta, na licu ti zmore pristati,

prav vse, kar si sanjal, v kar upe si zbujal, ti zmore povsem razdejati!

 

Povsod sem v očesu, povsod kakor senca, pogled že veselje poraja,

v žalosti, v smehu, na vsakem koraku je skupaj, ki vselej obstaja,

ostalo – bolj daleč od tega, za leta svetlobna, bi stežka bilo primerljivo,

pa ko bi enačil, krivico bi delal, za cucka bilo bi – žaljivo!